1. Testiranje biostimulatorja na podlagi alg, bakra in hitosana za zatiranje bolezni in škodljivcev jablanAnja Preložnik, 2020, undergraduate thesis Abstract: V letu 2019 se je v sadovnjaku jablan sorte gala v Pivoli izvedel poljski poskus, v katerem se je testiral biostimulator. Sestavine biostimulatorja so bile alge iz družine Spirulina sp. ter tribazični bakrov sulfat in cinkov sulfat s protiglivičnim delovanjem. Pripravek je vseboval tudi kaolin in eterično olje žajblja. V poskusu je bilo pet obravnavanj. V prvem obravnavanju so se jablane škropile s polnim škropilnim programom brez biostimulatorja. V drugem obravnavanju se je polnemu škropilnemu programu dodal biostimulator. Pri tretjem obravnavanju se je škropilni program zmanjšal za polovico in dodal biostimulator. V četrtem obravnavanju se je uporabil samo biostimulator. Peto obravnavanje je bila kontrola brez fitofarmacevtskih sredstev in biostimulatorja. Ocene bolezni in napadenost škodljivcev so se opravljale trikrat v času nanosov in ocenjevale z EPPO metodo. Rezultati so bili statistično analizirani s Tukey HSD testom. Učinkovitost škropilnih programov smo računali po standardni Abbot formuli. Rezultati so pokazali, da je sama učinkovitost biostimulatorja na bolezni nizka, vendar se ob uporabi hkrati s FFS njihov učinek poveča. Biostimulator zaviralno deluje na jabolčnega zavijača (Cydia pomonella) in uši (Aphis pomi), vendar povzroča mrežavost plodov. Količina pridelka pri uporabi samega biostimulatorja ni bila manjša od ostalih obravnavanj. Glede kakovosti plodov je dodatek biostimulatorja vplival na povečanje mase jabolk 1. razreda, vendar je njegova uporaba ovirala obarvanje plodov.
Keywords: biostimulator, baker, jablana, zatiranje bolezni
Published in DKUM: 01.09.2020; Views: 1130; Downloads: 23
 Full text (7,76 MB) |
2. Možnost uporabe taninov za zatiranje skladiščnih bolezni jablaneGregor Kmetec, 2020, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi smo preizkušali možnost zatiranja gliv povzročiteljic skladiščnih bolezni jabolk (Neofabrea, Botrytis, Penicillium in druge) s potapljanjem jabolk pred skladiščenjem v raztopino taninov pri temperaturi vodne raztopine 20 ℃ in 52 ℃. Za poskus smo uporabili dva pripravka, in sicer Farmatan ter Tanimil SCC (oba proizvaja Tanin d.d. Sevnica). Farmatan prašek je suhi taninski ekstrakt kostanja, ki deluje adstingentno, blago antiseptično, obarja beljakovine in zavira rast nekaterih gliv. Farmatan liqid je tekoči preparat, ki poleg taninov vsebuje še mono-, di- in trigliceride maslene kisline. Tanimil SCC je mešanica tanina, natrijevega acetata, esencialnih olj ter v organske komplekse vezanega cinka. Jabolka so bila po potapljanju in odcejanju skladiščena v komori s kontrolirano atmosfero od 17. 11. 2016 do 15. 02. 2017. Po zaključenem skladiščenju je ocenjevanje plodov izvedlo večje število strokovnjakov s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede UM in podjetja EVROSAD d. o. o. Krško. Ugotovili smo, da je delež plodov, napadenih od gliv, značilno upadel zaradi tretiranja s toplo vodo in da je bil učinek taninov manj pomemben od učinka tople vode. Učinkovitost pripravkov (% Abbot) je bila pri različnih glivah različna in je znašala od 5 % do 70 %. Preprost preizkus glede morebitnega priokusa, ki bi ga lahko pridobila jabolka tekom tretiranja je pokazal, da uporaba taninov nesporno vpliva na manjšo všečnost okusa plodov.
Keywords: tanini, kostanj, skladiščne bolezni, zatiranje, jabolka
Published in DKUM: 03.06.2020; Views: 1283; Downloads: 120
Full text (1,84 MB) |
3. Vpliv aplikacije taninov na pojav skladiščnih bolezni jabolk sort 'Fuji' in 'Pinova'Nasja Gričnik, 2018, bachelor thesis/paper Abstract: Izvedel se je poljski poskus v nasadih jablan sort 'Pinova' in 'Fuji'. Preučevali smo dva tanin vsebujoča pripravka, katera smo večkrat zaporedoma, v različnih odmerkih nanesli na jablane v obdobju mesec dni pred obiranjem. Uporabili smo odmerke 8 g/drevo, 16 g/drevo ter 32 g/drevo. Pripravka smo nanašali v dvakratnem, trikratnem in petkratnem zaporedju. Največji odmerek tanina je bil 5 × 32 g/drevo, kateri je bil edini apliciran v petkratnem zaporedju. Pripravek Castan® je ekstrakt iz lesa kostanja, pripravek Quertan® je pridobljen iz lesa hrasta. Tretirana jabolka so bila štiri mesece shranjena v hladilnici Evrosad, s kontrolirano atmosfero. Nato smo ugotavljali delež plodov, napadenih z različnimi povzročitelji glivičnih bolezni. Ugotovili smo, da je aplikacija taninov, neodvisno od pripravka, za 10 do 35 % znižala delež plodov, ki so bili v času skladiščenja okuženi z glivami iz rodov Gloeosporium, Penicillium, Botrytis in Monilia.
Keywords: tanini, hrast, kostanj, skladiščne bolezni, zatiranje, jabolka
Published in DKUM: 10.09.2018; Views: 1302; Downloads: 124
Full text (2,06 MB) |
4. Vpliv dodajanja močil na stopnjo napada bolezni ter škodljivcev in na učinkovitost ffs apliciranih v nasadu čebuleJanko Golob, 2017, bachelor thesis/paper Abstract: Manjšo porabo fitofarmacevtskih sredstev (v nadaljevanju FFS) lahko dosežemo z uporabo močil, s čimer se usmerimo v trajnostno kmetijstvo. V letu 2015 smo na poljedelski kmetiji Majerič v Moškanjcih izvedli poskus za preizkušanje vpliva močil na učinkovitost FFS za zatiranje bolezni in škodljivcev čebule. Poskusne parcelice smo tretirali s štirimi različnimi škropilnimi programi (ekološki, kontaktni, sistemični in kontaktno-sistemični), ki smo jim dodali štiri različna močila (Dash – metilirano olje; Nu-film – smola iglavcev; Break Thru in Sylwet –silikonski omočili). Analizirali smo pojav čebulne plesni (Peronospora destructor Casp.), rjave pegavosti (Stemphylium vesicaria (Wallr.) E.G. Simmons) in škrlatne pegavosti (Alternaira porri (Ellis) Cif.) ter stopnjo napada tobakovega resarja (Thrips tabaci Lind.). Močili Dash in Nu-film sta povečala učinkovitost kontaktnih pripavkov in pripravkov, dovoljenih v ekološki pridelavi, torej fungicidov in insekticidov. Močili Break Thru in Sylwet sta nekoliko povečali učinkovitost sistemičnih fungicidov, pri insekticidih pa je bil učinek manjši. Največjo količino pridelka smo dosegli v kombiniranem in sistemičnem škropilnem programu ob dodatku močil Dash in Nu-film. Močila so izboljšala učinkovitost škropilnih programov, vendar jih je najbolj smiselno dodajati kontaktnim škropilnim pripravkom.
Keywords: čebula / bolezni / škodljivci / močila / zatiranje
Published in DKUM: 28.09.2017; Views: 2259; Downloads: 184
Full text (667,33 KB) |
5. Primerjava učinkovitosti integriranega in ekološkega škropilnega programa na uspešnost zatiranja bolezni in škodljivcev čebule (Allium cepa L. cv. Ptujski rdeči)Ema Ileršič, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: Z namenom primerjanja učinkovitosti zatiranja škodljivcev in bolezni pri dveh škropilnih programih (7 aplikacij pripravkov letno) je bil izveden poljski poskus v nasadu čebule cv. Ptujski rdeči. Preučevali smo naslednje škodljive organizme (PseudoPseudoperonospora destructor, Stemphyllium vesicarium, Alternaria porii and Thrips tabaci). Integriran škropilni program (INT) je temeljil na uporabi naslednjih aktivnih snovi pripravkov: Cu-hidroksid, azoksistrobin, mankozeb, metalaksil, ciprodinil, fludioksonil, dimetoat in sintetični piretroidi. Alternativni ekološki škropilni program (EKO) je temeljil na uporabi pripravkov na podlagi izločkov alg (Frutogard), Cu-glukonata (Labicuper), Cu-hidroksida, Bacillus subtilis (Serenade), kisle gline (Ulmasud), izločkov rastline Reynoutria sachalinensis (Milsana) in naravnih piretrinov. INT program je zagotovil značilno višjo učinkovitost zatiranja vseh preučevanih škodljivih organizmov. Kljub nižji stopnji zatiranja škodljivih organizmov pri EKO programu, ugotovljen pridelek na EKO parcelicah ni bil statistično značilno nižji od tistega na INT parcelicah. Škropljenja smo izvajali s tremi različnimi tipi šob (TeeJet Twin, TeeJet XR, TeeJet Turbo Twin). Pri INT programu so šobe imele značilen vpliv na učinkovitost pripravkov, med tem ko pri EKO programu šobe niso imele značilnega vpliva na učinkovitost pripravkov.
Keywords: čebula, bolezni škodljivci, zatiranje, šobe, ekološka in integrirana pridelava
Published in DKUM: 12.10.2016; Views: 2079; Downloads: 202
Full text (700,11 KB) |
6. VPLIV UPORABE ANTIDRIFTNIH ŠOB IN IZKLJUČEVANJA VENTILATORJA PRI NANOSU PRIPRAVKOV ZA VARSTVO RASTLIN NA UČINKOVITOST ZATIRANJA GLIVIČNIH BOLEZNI VINSKE TRTEUroš Zelenik, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: V poskusu v vinogradu smo preučevali vpliv tipa šobe in izklapljanja ventilatorja aksialnega pršilnika na učinkovitost fungicidov za zatiranje gliv povzročiteljic peronospore (P), oidija (O) in sive plesni (SP) vinske trte. Primerjali smo šobi Lechler TR 80 015 in ITR 80 015. Uporaba šobe ITR ni zmanjšala učinkovitosti fungicidov za zatiranje P in O na listju trte ter O na grozdju v primerjavi z učinkovitostjo doseženo pri aplikaciji fungicidov s šobo TR. Stopnja učinkovitosti fungicidov za zatiranje P in SP na grozdju se je pri uporabi šobe ITR povečala. Izklapljanje ventilatorja je pri obeh šobah povzročilo zmanjšanje učinkovitosti zatiranja gliv povzročiteljic vseh treh bolezni. Zmanjšanje je bilo pri šobi TR večje kot pri šobi ITR. Izklapljanje ventilatorja je pri uporabi šobe TR povzročilo 8,9 % izgubo pridelka grozdja in pri uporabi šobe ITR 2,9 % izgubo, v primerjavi s škropljenjem z vklopljenim ventilatorjem.
Keywords: vinska trta / antidriftne šobe / zatiranje bolezni / učinkovitost fungicidov
Published in DKUM: 16.09.2016; Views: 1199; Downloads: 93
Full text (358,88 KB) |
7. ANALIZA MOŽNOSTI ZATIRANJA BOLEZNI BRESKVE (Prunus persica L.) BREZ UPORABE BAKROVIH PRIPRAVKOVMladen Čučak, 2015, master's thesis/paper Abstract: V triletnem poskusu (2011-2013) smo preučevali posledice izločitve uporabe bakrovih fungicidov iz škropilnih programov za varstvo breskev pred glivičnimi boleznimi v nasadih z ekološko ali integrirano pridelavo. Primerjali smo 4 tipe škropilnih programov: ekološki škropilni program, ki je temeljil na uporabi žvepla, kislih glin in karbonatnih pripravkov (ECO), ECO + uporaba bakrovih fungicidov, integriran škropilni program, ki je temeljil na uporabi organskih fungicidov (ciram, ciprodnil, penkonazol, dodin, fenheksamid in drugi) (INT) in INT + uporaba bakrovih fungicidov. Z uporabo standardnih EPPO metod z vizualnim ocenjevanjem stopnje napada in izračunom učinkovitosti po Abbotu smo ugotavljali učinkovitost škropilnih programov za zatiranje bolezni, ki jih povzročajo glive Taphrina deformans, Clasterosporium carpophillum, Monilia sp., Phomopsis amygdali, Sphaerotheca pannosa and Colletotrichum gloeosporioides. Zaradi izločitve bakrovih pripravkov iz uporabe se je učinkovitost škropilnih programov zmanjšala pri vseh preučevanih boleznih. Izjema je bila pepelasta plesen. Rezultati poskusa kažejo, da imajo bakrovi pripravki pri zatiranju bolezni breskev še vedno nenadomestljivo vlogo. Dolgoročna neuporaba bakrovih pripravkov lahko značilno poveča infekcijski potencial preučevanih gliv in zmanjša rodnostno kapaciteto dreves. Ker uporabe bakrovih pripravkov trenutno ne moremo popolnoma izključiti iz škropilnih programov je potrebno najti nove formulacije bakrovih fungicidov, ki so učinkovite pri bistveno nižjih odmerkih na hektar, da bo bomo lahko zagotavljali visok nivo varstva pred boleznimi do obdobja, ko bodo na trgu na voljo učinkoviti alternativni pripravki.
Keywords: bakrovi fungicidi, glivične bolezni, breskve, zatiranje bolezni
Published in DKUM: 25.03.2015; Views: 2974; Downloads: 192
Full text (1,11 MB) |
8. |
