| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


31 - 40 / 42
First pagePrevious page12345Next pageLast page
31.
Učinkovitost delovanja herbicidov na pokošene rastline pelinolistne ambrozije (Ambrosia artemisiifolia L.)
Aleksandra Kranjc, 2015, master's thesis/paper

Abstract: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali je možno ambrozijo uspešno zatirati na način, da košnjo in aplikacijo herbicida izvedemo hkrati. Za določitev učinkovitosti herbicidov nanesenih na rastline ambrozije takoj po košnji smo izvedli lončni poskus z več dejavniki. Prvi dejavnik je bila vrsta herbicida, drugi višina ambrozije ob košnji in tretji delež omočene listne površine s herbicidi. Rastline ambrozije gojene v loncih z volumnom 10 l smo v različnih stadijih (20, 35, 60 in 80 cm višine) s škarjami odrezali na višini 5 cm od tal. Rez s škarjami je bila simulacija košnje. Na preostanek rastlin smo nanesli herbicide na podlagi aktivnih snovi glifosat (1500 g/ha), dikamba (385 g/ha), bentazon (1200 g/ha) in tifensulfuron (12 g/ha) na način, da smo pri različnih obravnavanjih s herbicidno brozgo omočili 10, 35, 60, 85 ali 100 % površine listov, ki so ostali po rezi. Različne deleže poškropljene površine smo dosegli s prekrivanjem rastlin s plastično folijo tako, da je bil del listov prekrit, del pa ne. Učinkovitost herbicidov smo ocenili glede na maso suhe snovi, ki so jo oblikovale rastline v obdobju od maja do septembra in glede na količino semen, ki so jih uspele oblikovati. Učinkovitost herbicidov je padala z višanjem ambrozije ob izvedbi rezi in z zmanjševanjem deleža površine listov, ki smo jo omočili s herbicidom. Tudi interakcija med omenjenima dejavnikoma je bila statistično značilna. Rezultati kažejo, da sta za zatiranje ambrozije na način, ko ob košnji izvedemo hkrati aplikacijo herbicidov, primerna predvsem herbicida glifosat in dikamba, herbicida bentazon in tifensulfuron pa sta manj učinkovita. Zadovoljivo učinkovitost pri zatiranju ambrozije z uporabo glifosata in dikambe (več kot 90 % zmanjšanje zelene gmote in števila oblikovanih semen) je mogoče doseči, če rastline ob košnji ne presegajo višino 20-30 cm in s herbicidom omočimo najmanj 40 % površine listov, ki ostanejo po košnji.
Keywords: Ambrosia artemisiifolia, zatiranje, košnja, herbicidi, učinkovitost
Published: 25.03.2015; Views: 929; Downloads: 120
.pdf Full text (6,37 MB)

32.
VPLIV AMBROZIJE NA ZDRAVJE
Dejan Tramšek, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča: V raziskavi smo se osredotočili na opis različnih vrst ambrozije. Opisali smo tudi rastline, ki so v veliki meri podobne ambroziji. Ob vsem tem pa seveda vpliv ambrozije na zdravje ljudi, predvsem alergij. Predstavili smo posamezne alergije, opisali način preprečevanja in zdravljenja le-teh in simptome, ki alergije spremljajo. Za omejitev in zmanjšanje pojava alergij na ambrozijo pa je to rastlino potrebno odstraniti oz. zamejiti. Odločili smo se, da v diplomskem delu predstavimo tudi način zatiranja in preprečevanja pelinolistne ambrozije. Metodologija raziskovanja. Podatke smo zbirali s pomočjo dveh anketnih vprašalnikov. En vprašalnik je zajemal 13 vprašanj zaprtega tipa in 1 vprašanje odprtega tipa, drugi vprašalnik pa je bil sestavljen iz 18 vprašanj zaprtega tipa. Prvi raziskovalni vzorec je vključeval 50 oseb iz vasi in 50 iz mesta, drugi raziskovalni vzorec pa je zajemal 20 oseb iz Štajerske, 20 oseb iz Notranjske in 20 oseb iz Primorske. Namen raziskave je bil pridobiti podatke o vplivu ambrozije na zdravje ljudi ter preučiti razširjenost in stopnjo alergije za ambrozijo v različnih regijah Slovenije. Rezultati raziskave. Rezultati raziskave so nam pokazali, da osveščenost ljudi o vplivu ambrozije na njihovo zdravje ni slabo, tudi poznavanje le-te je dobro. Prihaja tudi do razlik v simptomih, pri bolnikih z alergijo za pelod ambrozije, glede na pokrajino v kateri živijo. Sklep. Večina anketiranih prepoznava in deluje zoper širjenja ambrozije, vendar je vse to bistveno premalo, saj se le-ta nekontrolirano širi s tem pa povzroča vse več težav.
Keywords: ambrozija, alergija, zdravje, zdravljenje alergij, zatiranje ambrozije, preprečevanje ambrozije
Published: 05.03.2015; Views: 1115; Downloads: 141
.pdf Full text (1,71 MB)

33.
ZATIRANJE PERONOSPORE VINSKE TRTE (Plasmopara viticola Berl & de Toni) V INTEGRIRANI IN EKOLOŠKI PRIDELAVI GROZDJA Z UPORABO ALTERNATIVNIH SREDSTEV ZA VARSTVO RASTLIN
Martina Gomzi, 2014, master's thesis

Abstract: V letih 2010, 2011 in 2012 smo izvedli poljske poskuse v vinogradu sorte 'Sauvignon' z namenom primerjave uspešnosti zatiranja peronospore vinske trte (Plasmopara viticola Berl. & de Toni) pri integrirani in ekološki pridelavi s škropilnimi programi, ki so ali pa niso vključevali uporabe bakrovih pripravkov. Stopnja učinkovitosti škropilnih programov v letih 2010 in 2012 je znašala od 97 do 99 %, v letu 2011 pa od 88 do 97%. V letih 2010 in 2012 so bili vsi preučevani programi povsem enakovredni, delno tudi zato, ker vremenske razmere niso bile ugodne za razvoj bolezni. Statistično značilne razlike med posameznimi škropilnimi programi beležimo le v letu 2011. Najnižjo stopnjo učinkovitosti sta imela ekološka programa (EKO z bakrom 97,1 % in EKO brez bakra 88,3 %). Če bakrovih pripravkov nismo uporabljali, se stopnja uspešnosti zatiranja peronospore vinske trte tako v integrirani kot v ekološki pridelavi, z izjemo leta 2011, ni značilno zmanjšala. Na osnovi dobljenih rezultatov ne moremo zanesljivo trditi, da bi se lahko popolnoma odpovedali uporabi bakrovih pripravkov za zaščito trte pred boleznimi.
Keywords: peronospora vinske trte, zatiranje, karbonati, fosfonati, kisle gline, rastlinski izločki
Published: 13.06.2014; Views: 2119; Downloads: 285
.pdf Full text (1,39 MB)

34.
VPLIV NAČINA KOŠNJE NA OBNOVITVENO SPOSOBNOST PELINOLISTNE AMBROZIJE (Ambrosia artemisiifolia L.)
Aleksandra Kranjc, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V lončnih poskusih smo preučevali vpliv načina košnje pelinolistne ambrozije na cvetenje in količino oblikovanih semen. V prvem poskusu (P1) smo imeli v loncih (10 l) posajenih 5 rastlin ambrozije na lonec, v drugem (P2) pa smo imeli posejane mešanice ambrozije in več vrst drugih plevelov, značilnih za rastlinske združbe robov avtocest. Košnjo smo simulirali z rezanjem rastlin s škarjami 3 cm od tal. Prvo košnjo smo izvedli, ko so bile rastline v razvojnem stadiju 2, 4 ali 8 listov (2L, 4L, 8L). Košnjo smo ponovili po 4, 6, 8 ali 12 tednih (4T, 6T, 8T, 12T) in izvedli še tretjo, 3 ali 6 tednov po drugi košnji (3T, 6T). V raziskavo je bilo vključenih 40 različnih kombinacij razvojnih stadijev in časovnih presledkov med izvedbo košenj (L, T, T). Pri obravnavanjih, kjer smo ambrozijo pokosili le dvakrat letno (L, T), v prvem poskusu (čisti sestoj ambrozije) nismo uspeli v popolnosti preprečiti cvetenja in oblikovanja semen. Največje zmanjšanje deleža rastlin, ki so cvetele, smo dosegli v sistemu dveh košenj pri kombinaciji (P1-8L+12T+0T; -74 %; P2-8L+12T+0T; -100 %) in največjo redukcijo deleža rastlin, ki so oblikovale seme, pri kombinaciji (P1-2L+12T+0T; 77 %; P2-8L+12T+0T; -100 %). Pri obravnavanjih, kjer smo ambrozijo pokosili trikrat letno (L, T, T), smo popolnoma preprečili cvetenje in oblikovanje semen z naslednjimi sistemi košnje (P1-2L+12T+6T; P1-4L+12T+6T; P1-8L+8T+3T; P2-2L+12T+6T; P2-8L+4T+3T; P2-8L+6T+3T; P2-8L+12T+6T).
Keywords: Ambrosia artemisiifolia, mehanično zatiranje, sistemi košnje, avtocesta
Published: 08.10.2012; Views: 1664; Downloads: 116
.pdf Full text (14,81 MB)

35.
36.
Varstvoslovje
1999, journal

Abstract: Varstvoslovje je znanstvena revija, ki spodbuja interdisciplinarno razpravo in izmenjavo ugotovitev s področja proučevanja varnosti. Prizadeva si osvetliti pravne, organizacijske, kriminološke, kriminalitetnopolitične, politološke, sociološke, psihološke in druge vidike varnostno relevantnih pojavov in konceptov. Revija prispeva h globljemu razumevanju vloge in delovanja skupnosti, organizacij in posameznikov, ki sodelujejo pri zagotavljanju varnosti.
Keywords: osnove varnosti, organizacija in upravljanje varnostnih mehanizmov, zatiranje kriminala, obveščevalne službe
Published: 04.06.2012; Views: 1580; Downloads: 65
URL Link to full text; This document is also a collection of 258 documents!

37.
Topolistna kislica (Rumex obtusifolius L.)
Jure Vogel, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Topolistna kislica (Rumex obtusifolius L.) je eden izmed najbolj trdovratnih plevelov na travinju. V diplomskem delu je strnjen pregled obstoječe domače ter tuje strokovne literature o topolistni kislici in predstavljeni rezultati dveh, v Zgornjih Hočah pri Mariboru in na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede izvedenih poskusov s to rastlino. V prvem poskusu, ki smo ga izvedli spomladi 2007 na 72 parcelicah velikosti 5 x 5 m, smo topolistno kislico zatirali na dva načina, na 36 parcelicah smo plevel izkopavali z lopato »štiharico«, na preostalih 36 parcelicah pa smo plevel lokalno kemično zatirali s herbicidom Starane z aktivno snovjo fluroksipir – 1 MHE. Pri ročnem izkopavanju smo pri delovni storilnosti 0,899 rastlin na minuto dosegli 100 % uspešnost zatiranja, prav tako smo pri lokalnem kemičnem zatiranju dosegli 100 % uspešnost pri delovni storilnosti 5,78 rastlin na minuto. V drugem poskusu smo izkopane korenine narezali na dva dela (zgornji in spodnji) ter jih posadili v 3 pladnje napolnjene s rastnim substratom na globino do 5 centimetrov, po dveh mesecih smo ugotavljali uspešnost regeneracije in ugotovili, da se rastline lahko regenerirajo samo iz zgornjih delov korenin (8 cm).
Keywords: topolistna kislica, zatiranje, delovna storilnost, regeneracija iz korenin
Published: 31.01.2012; Views: 4431; Downloads: 188
.pdf Full text (1,08 MB)

38.
MOŽNOSTI ZA ZATIRANJE PLEVELOV V POSEVKIH SOJE (Glycine max (L.)) S HERBICIDI DOSTOPNIMI NA SLOVENSKEM TRŽIŠČU
Iris Šenk, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V poljskem poskusu smo preizkušali delovanje herbicidov za zatiranje plevelov v posevku navadne soje (Glycine max (L.) Merr.). V poskusu je bilo uporabljenih devet različnih herbicidov v različnih kombinacijah. Uporabljeni so bili: Stomp 330 EC (pendimetalin), Dual Gold 960 EC (S-metolaklor), Sencor WG 70 (metribuzin), Afalon (linuron), Harmony 75 WG (tifensulfuron-metil), Focus ultra (cikloksidim), Basagran 600 (bentazon), Plateen WG 41,5 (metribuzin + flufenacet) in Fusilade forte (fluazifop-p-butil). Pokrovnost plevelov v kontroli (neškropljeno) je znašala 94,5 %. V najvišjem deležu (90 %) je bil na neškropljenih poskusnih parcelicah zastopan plevel navadna kostreba (Echinochloa crus-galli). Ostali pleveli so bili zastopani v 1–4 % deležu. Najvišjo učinkovitost smo dosegli pri uporabi kombinacije herbicidov Basagran 600 + Dual Gold 960 EC (96,5 %). Visoko učinkovitost smo dosegli tudi pri uporabi kombinacij Plateen WG 41,5 + Basagran 600 (93,9 %) in Sencor + Dual Gold 960 EC (93,0 %). Na nobeni od poskusnih parcelic ni bilo mogoče opaziti pojavov fitotoksičnega delovanja herbicidov na rastline soje.
Keywords: herbicid, navadna soja, plevel, zatiranje plevela
Published: 31.03.2011; Views: 2886; Downloads: 204
.pdf Full text (577,39 KB)

39.
Zatiranje nekaterih novih invazivnih vrst plevelov v posevkih koruze
Simona Maček, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V letu 2009 je bil izveden poljski poskus, v katerem smo v posevku koruze proučevali fenologijo, tekmovalno sposobnost in odziv 8 tujerodnih vrst plevelov na zatiranje s herbicidi. Preučevane vrste so bile: Acalypha virginica, Ambrosia trifida, Amaranthus viridis, Amaranthus rudis, Bidens pilosa, Bidens subalternans, Iva xanthiifolia, Setaria faberi in Sicyos angulatus. Seme tujerodnih plevelov smo posejali v posevek koruze in nato plevelno populacijo poškropili (aplicirali) v dveh različnih terminih s herbicidi na osnovi aktivnih snovi dikamba, dimetenamid, izoksaflutol, mezotrion, prosulfuron, terbutilazin, tembutrion in topramezon. Učinkovitost herbicidov smo ugotavljali po standardnih metodah EWRS in EPPO. Pri večini kombinacij herbicid-plevelna vrsta smo dosegli učinkovitost višjo do 90-95 %. V primerih, ko smo dosegli učinkovitost nižjo do 90 %, so posamezne plevelne rastline uspele oblikovati manjše število semen do spravila pridelka koruze. To kaže, da z uporabo preučevanih herbicidov ni možno popolnoma preprečiti oblikovanje semen pri preučevanih plevelih. Glede na rezultate opazovanja fenologije, tekmovalne sposobnosti in podatke o doseženi učinkovitosti herbicidov lahko zaključimo, da z uporabo preučevanih herbicidov dovolj učinkovito zatremo preučevane plevele, da ti ne morejo povzročiti večjih izgub pridelka koruze. Ker oblikovanja semen nismo mogli popolnoma preprečiti ocenjujemo, da te vrste morda imajo sposobnost oblikovanja izhodiščnih populacij, ki lahko v naslednjih letih omogočijo prehod v trajne populacije koruznih njiv.
Keywords: invazivni pleveli, herbicidi, zatiranje plevelov, koruza
Published: 02.02.2011; Views: 2994; Downloads: 196
.pdf Full text (367,92 KB)

40.
VPLIV FORMULACIJE BAKROVIH PRIPRAVKOV NA STOPNJO UČINKOVITOSTI ZATIRANJA JABLANOVEGA ŠKRLUPA Venturia inaequalis (Cooke) Wint.
Suzana Petrovič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V letu 2009 je bil na poskusni postaji Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Hočah pri Mariboru izveden poljski poskus, v katerem smo preučevali vpliv različnih bakrovih formulacij (fungicidov in listnih gnojil) na stopnjo učinkovitosti zatiranja jablanovega škrlupa Venturia inaequalis (Cooke) Wint pri 7. sortah jablan (Zlati delišes, Gala, Fuji, Idared, Breaburn, Jonagold in Elstar). Pripravki na podlagi različnih kemičnih oblik bakra so bili uporabljeni v času cvetenja jablan in po njem 14-krat, vsakič v odmerku 200 g Cu++/ha. V poskusu smo imeli pripravke na podlagi snovi Cu-Ca-oksiklorid (standard poskusa), bakrovega sulfata in kompleksov bakra s peptidi, EDTA, sečnino in glukonsko kislino z delnim sistemičnim delovanjem. Poskusne formulacije delno sistemično delujočih listnih gnojil so imele skoraj enak nivo učinkovitosti zatiranja jablanovega škrlupa na listju (63-94 %) in plodovih (74-98 %) kot standardni pripravek na podlagi Cu-Ca-oksiklorida (60-85 % in 72-95 %). Pri zatiranju škrlupa na listju so sistemično delujoči pripravki pri več sortah jablan dali značilno boljše rezultate kot standardna formulacija. Dosežena stopnja učinkovitosti poskusnih formulacij je bila pri različnih sortah jablan značilno različna.
Keywords: formulacije bakrovih fungicidov, jablana, zatiranje, škrlup
Published: 11.01.2011; Views: 2101; Downloads: 195
.pdf Full text (277,55 KB)

Search done in 0.22 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica