Search the digital library catalog

Abstract: Primarna družbena predstava o zaporu je, da gre za neprivilegiran kraj, namen katerega je izvrševanje kazni za storjena kazniva dejanja in odvzem svobode obsojenim posameznikom. Predvsem je vizija modernih zaporov rehabilitacija in resocializacija posameznika, vendar pa se pojmovanje in dejansko izvrševanje teh modelov kaznovalne politike od države do države razlikuje. V diplomskem delu sta prikazana dva popolnoma različna kaznovalna sistema, ki tvorita karakterno popolnoma samosvojo zaporno politiko in sicer model, ki je uveljavljen v Združenih državah Amerike primerjam s karakteristiko zaporne politike v Sloveniji. ZDA se s svojo politiko koncentrirajo na boj proti kriminalu v smislu odstranitve kriminalnih posameznikov iz družbe, kar predstavlja začaran krog in popolnoma nekontrolirano masovno zapiranje. Takšen način opravičujejo s preprostim dejstvom, da se s tem varuje družba in zmanjšuje stopnja kriminala. Zastraševanje naj bi po takšni logiki, delovalo tako preventivno kot tudi vplivalo na možno povratništvo nekoga, ki je že storil kaznivo dejanje. Vendar pa gre ob vsem tem za dolge kazni, brez možnosti pogojnega izpusta, ter razmere, ki demotivirajo obsojence za kakršno koli rehabilitacijo in s svojimi strogimi pogoji ustvarjajo utopične razmere brez nekih smiselnih dosežkov. Slovenija po drugi strani stremi k poboljšanju obsojencev in se trudi približati življenje obsojencev v zaporu življenju zunaj zapora, kar jim omogoča mnoge privilegije in pa pozitivno spodbudo k boljšemu življenju. Bistvo zaporne kazni ter v tem smislu zasnovane zaporne politike je prevzgoja in poboljšanje posameznika. Takšen sistem zastraševanje zavrača. To vodi v zaporno politiko, ki je do obsojencev spoštljiva in poskuša življenje v zaporu približati zunanjemu svetu in ga na njih uspešno pripraviti. Diplomska naloga predstavlja na eni strani dvom v uspešnost sistema, ki je zgolj rehabilitativen ter ustvarja posledično zelo ugodne pogoje in na neki točki morda celo vzbuja dvom o obstoju pravične kazni z vidika žrtve ali s kaznivim dejanjem povzročene škode, na drugi strani pa dvom v kontradiktoren sistem ZDA, ki se koncentrira predvsem na retribucijo in se zanaša na model zastraševanja s strogo politiko, obsojence obravnava kot neprivilegiran in izločen del prebivalstva, z opravičilom, da gre za pravičen sistem in družbo, ki je tako obvarovana pred kriminalom. Gre za divergentnost zaporne politike dveh modernih kultur in tu se pojavlja skeptičnost v delovanju ene in druge zaporne politike. Diplomska naloga zato posuša komparativno in kritično prikazati značilnosti obeh in ob takšni primerjavi različnih značilnosti izpostaviti nek proporcionalen način izvrševanja zaporne kazni.
Keywords: Zapor, zaporna politika ZDA, zaporna politika Slovenije, pogoji v zaporu, obsojenci rehabilitacija, zastraševanje.  
Published in DKUM: 07.10.2014; Views: 2275; Downloads: 434
Full text (1,34 MB)