| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
ROČNA ZASTAVNA PRAVICA NA PREMIČNINAH
Ana Benko, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Ročna zastavna pravica na premičninah (pignus) je oblika zavarovanja terjatev, pri kateri je dodatno jamstvo za izpolnitev dolžnikove obveznosti vrednost zastavljene stvari. Bistvena značilnost ročne zastavne pravice na premičninah je njena posestnost. O posesti oziroma neposesti govorimo z vidika zastavnega upnika. Po vsebini je ročna zastavna pravica podobna pridržni (retencijski) pravici. Njen predmet je lahko vsaka premična stvar, ki je v pravnem prometu in ima neko prometno vrednost. Je strogo akcesorna pravica, zato lahko obstaja le v povezavi s terjatvijo, ki se z njo zavaruje. Lahko se ustanovi tudi v zavarovanje tujega dolga. Nastane lahko na podlagi pravnega posla, na podlagi zakona ali na podlagi odločbe državnega organa. Ker zastavna pravica ni izključujoče narave, lahko na isti premičnini hkrati obstaja več zastavnih pravic. Glede razmerja med njimi velja prednostno načelo. V času trajanja ročne zastavne pravice velja v razmerju med zastaviteljem in zastavnim upnikom vrsta medsebojnih pravic in obveznosti. Nekatere so kogentno določene v stvarnopravnem zakoniku, nekatere pa se lahko dogovorijo med strankama v zastavni pogodbi. Pri tem pa so nekateri dogovori prepovedani. Če zavarovana terjatev ob zapadlosti ni plačana, se lahko zastavni upnik poplača iz zastavljene stvari pred vsemi drugimi zastaviteljevimi upniki. Naše pravo pozna dva načina realizacije ročne zastave, in sicer sodno ter izvensodno prodajo. Za poseben način izvensodne uresničitve se šteje tudi komisorni dogovor. Ročna zastavna pravica preneha s prenehanjem zavarovane terjatve, z odstopom zavarovane terjatve brez zastavne pravice, z odrekom zastavni pravici, z združitvijo zastavitelja in zastavnega upnika v isti osebi, s prenehanjem predmeta zastavne pravice, z odsvojitvijo zastavljene stvari dobrovernemu tretjemu in v primeru prisilne prodaje zastavljene stvari.
Keywords: ročna zastavna pravica, zastavna pravica na premičninah, zavarovana terjatev, zastavni upnik, zastavitelj, posest
Published: 28.02.2013; Views: 2361; Downloads: 374
.pdf Full text (622,21 KB)

2.
Zastavna pravica na terjatvah, vrednostnih papirjih in drugih premoženjskih pravicah
Marja Zidarič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Po mnenju dr. Tratnika je zastavna pravica omejena stvarna pravica na točno določeni tuji stvari ali premoženjski pravici, ki služi zavarovanju točno določene terjatve, ki jo ima imetnik zastavne pravice (zastavni upnik) proti lastniku zastavljene stvari oziroma imetniku zastavljene pravice (zastavitelju, zastavnemu dolžniku) ali proti tretji osebi, ki ni sočasno tudi zastavitelj. Če zavarovana terjatev ob dospelosti ni plačana, lahko zastavni upnik zahteva prodajo predmeta zastavne pravice in se poplača iz njene vrednosti. Drugi odstavek 3. člena SPZ dopušča izjemo od pravila, da se premoženjske pravice ne štejejo za stvari in zato na njih niso mogoče ne lastninska ne druge stvarne pravice in sicer je v skladu s to izjemo lahko predmet zastavne pravice tudi premoženjska pravica. Predmet diplomskega dela je zastavna pravica na pravicah in sicer na terjatvah, vrednostnih papirjih in drugih premoženjskih pravicah, predvsem pravice udeležbe v pravni osebi ter prenosljive pravice intelektualne lastnine. Problem pri zastavni pravici na terjatvah je v napakah temeljnega razmerja, pri bodočih terjatvah pa v obvestitvi dolžnika, kar je konstitutivni pogoj za zastavitev terjatve. Pri zastavni pravici na vrednostnih papirjih se težava pojavi, če vrednostni papir ne vsebuje vseh bistvenih sestavin, ter v primeru nelikvidnosti in neprenosljivosti. Prav tako pa morata biti uresničena načelo inkorporacije, kjer lahko upravičenec uveljavlja pravico iz vrednostnega papirja samo skupaj s papirjem ter načelo prezentacije, kjer lahko izpolnitev terjatve iz vrednostnega papirja zahteva proti njegovi predložitvi le njegov zakoniti imetnik. V primeru zastavne pravice na drugih premoženjskih pravicah pa lahko privede do težav, če zastavitelj ne opusti ravnanj, s katerimi bi se zmanjšala vrednost zastavljene pravice.
Keywords: Zastavna pravica, terjatev, vrednostni papir, premoženjska pravica, zastavitelj, zastavni upnik
Published: 29.05.2017; Views: 704; Downloads: 80
.pdf Full text (551,99 KB)

Search done in 0.08 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica