Search the digital library catalog

Abstract: Magistrsko delo obravnava nekatera aktualna vprašanja hipotekarnega prava, v okviru katerih je teoretičnemu delu, ki je tvorjen iz predstavitve relevantnih zakonskih pravil ter stališč slovenskih pravnih strokovnjakov, dodan širok pregled novejše sodne prakse, ki bralcu omogoča vpogled v to, kako se pravna pravila v zadnjih letih udejanjajo v konkretnih življenjskih primerih. Posebna pozornost je namenjena vprašanju ekstenzivnosti hipoteke, hipoteki za zavarovanje tujega dolga, pravnim posledicam začetka stečajnega postopka za hipoteko kot ločitveno pravico, izbranima vprašanjema v zvezi z maksimalno hipoteko (prenosu z maksimalno hipoteko zavarovanih terjatev in zaznambi neposredne izvršljivosti notarskega zapisa pri maksimalni hipoteki), utesnitvi hipoteke, učinkom sodne in zunajsodne uveljavitve hipoteke na poznejše izvedene stvarne pravice, notarski prodaji zaradi zunajsodne uveljavitve hipoteke ter prepovedanim dogovorom pri hipoteki (predvsem komisornemu dogovoru in pravni operaciji sale and lease back). Čeprav magistrsko delo sodi na področje stvarnega prava, se pri obravnavanju posameznih vprašanj dotika tudi področij izvršilnega, stečajnega in obligacijskega prava. Ali se hipoteka razteza tudi na sončno elektrarno, ki je postavljena na zemljišču? Od koga lahko hipotekarni upnik zahteva poplačilo v primerih, ko glavni dolžnik, ki je pravna oseba, preneha zaradi stečaja? Kaj mora storiti hipotekarni upnik, če je nad dolžnikom začet stečajni postopek? Kakšni so učinki uveljavitve hipoteke na poznejše izvedene stvarne pravice in kakšna je usoda najemnikov ob prodaji nepremičnine, izvedene zaradi uveljavitve hipoteke? Kdaj je s pravno operacijo sale and lease back kršena prepoved komisornega dogovora? Odgovori na ta in številna druga vprašanja so v magistrskem delu podani sistematično, znotraj posameznih poglavij. Posamezna vprašanja magistrsko delo povezuje v ugotovitvi, da je pri nekaterih pravnih pravilih mogoče zaznati določene pomanjkljivosti, ki bi jih bilo v zasledovanju cilja učinkovite ureditve pravnega instituta hipoteke potrebno ustrezno spremeniti oziroma dopolniti. Predstavljene so nekatere možne rešitve, ki bi pripomogle k temu, da hipoteka svoj ugled ter osrednje mesto med zavarovanji terjatev ohrani tudi v prihodnje.
Keywords: hipoteka, zastavna pravica na nepremičninah, ekstenzivnost hipoteke, hipoteka za zavarovanje tujega dolga, hipoteka kot ločitvena pravica, maksimalna hipoteka, utesnitev hipoteke, notarska prodaja, sale and lease back
Published in DKUM: 11.09.2023; Views: 888; Downloads: 280
Full text (976,70 KB)

Abstract: Obveznosti pravnih in fizičnih oseb oziroma terjatve do njih morajo seveda biti zavarovane. Ena izmed oblik zavarovanja teh obveznosti je tudi hipoteka, ki je opredeljena kot zastavna pravica na nepremičninah. Upniki iz teh poslov postanejo tako hipotekarni upniki. Ker je hipoteka neposestna zastavna pravica, zastavitelj lahko nepremičnino nemoteno še naprej uporablja. Hipoteka lahko nastane na podlagi pravnega posla (pogodbena hipoteka), sodne odločbe (prisilna hipoteka) ali zakona (zakonita hipoteka). Poznamo tudi več posebnih vrst hipotek in sicer nadhipoteko, skupno hipoteko, maksimalno hipoteko. Poleg hipoteke, kot pravnega instituta za zavarovanje terjatev z nepremičninami, je naše pravo do nedavnega poznalo tudi institut zemljiškega dolga, ki pa je bil ukinjen zaradi velikega števila zlorab tega instituta. Hipoteka se vpiše v zemljiško knjigo z vknjižbo, sam vpis pa ima konstitutivni učinek (pogodbena in prisilna hipoteka). Deklaratorni učinek vpisa v zemljiško knjigo ima vpis zakonite hipoteke. Zakonita hipoteka nastane takrat, ko so za njen nastanek izpolnjeni zakoniti pogoji. Sama zemljiška knjiga, kot javna evidenca pravnega stanja nepremičnin, omogoča vsakemu, da se seznani s pravnim stanjem nepremičnine, ker so podatki v sami zemljiški knjigi večinoma pravilni. V primerih, ko pa podatki niso pravilni, vse vpletene varuje načelo zaupanja v zemljiško knjigo. To načelo varuje tudi dobroverne pridobitelje na nepremičninah pred obremenitvami, ki niso razvidne iz zemljiške knjige. Vendar pa so v naši državi še vedno nepremičnine, ki niso vpisane v zemljiško knjigo. Do njihovega vpisa v zemljiško knjigo, se za vprašanja zastavne pravice na teh nevpisanih nepremičninah uporabljajo določila Zakona o izvršbi in zavarovanju in sicer določila 249. do 255. člena tega zakona. To je torej še ena posebna vrsta hipoteke poleg že omenjene nadhipoteke, skupne hipoteke in maksimalne hipoteke. V skladu z načelom akcesornosti preneha zastavna pravica s prenehanjem terjatve. Vendar je v zakonu določena tudi izjema od tega načela, in sicer, da je prenehanje zavarovane terjatve zgolj pravna podlaga za izbris hipoteke iz zemljiške knjige (prenehanje v materialnem smislu). Hipoteka namreč preneha šele z izbrisom iz zemljiške knjige (prenehanje v formalnem smislu).
Keywords: obveznost, terjatev, hipoteka, zastavna pravica na nepremičninah, zemljiška knjiga
Published in DKUM: 25.07.2016; Views: 2042; Downloads: 242
Full text (657,79 KB)

Abstract: Hipoteka v našem slovenskem pravnem sistemu poznana že dolgo časa in predstavlja najbolj razširjen institut stvarnopravnega zavarovanja kreditnih pogodb oziroma služi za zavarovanje denarnih terjatev upnika do zastavitelja na nepremičnini. Nepremičnine so zaradi razmeroma visoke in stabilne vrednosti v praksi pomembni objekti stvarnopravnih zavarovanj. Institut hipoteke v materialnem smislu ureja Stvarnopravni zakonik (SPZ). Hipoteka nudi močno jamstvo hipotekarnemu upniku in ga pooblašča, da v primeru nepravočasne izpolnitve svoje veljavne dospele terjatve skupaj z obrestmi in stroški vred, zahteva poplačilo svoje iz vrednosti zastavljene nepremičnine pred vsemi drugimi upniki zastavitelja. Hipoteka se kot knjižna stvarna pravica vpisuje v zemljiško knjigo, zato je potrebno upoštevati tudi pravila Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), ki je izvedbeni predpis nepremičninskega stvarnega prava. Zemljiška knjiga velja za visoko kvalificiran in najvišjega zaupanja vreden vir informacij o pravnem stanju nepremičnin. Namenjena je vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami, prav tako močno olajšuje promet z nepremičninami. Da bi lahko pravice učinkovale nasproti vsakomur, morajo biti javno objavljene, tako da se lahko z njimi seznanijo stranke in tretje osebe. Z zemljiško knjigo je hipoteki zagotovljena najvišja možna mera publicitete, kar v precejšnji meri ščiti hipotekarnega upnika pred morebitnimi zlorabami s strani zastavitelja. Ena od prednosti, ki jih nudi hipoteka, je visoka stopnja pravne varnosti prav zaradi načela zaupanja v zemljiško knjigo. Posledica vknjižbe je tudi, da nepremičnina služi zavarovanju terjatve, čeprav se spremeni njen lastnik. Takšna nepremičnina ostaja v pravnem prometu, ki kljub obstoju hipoteke pravno ni oviran, čeprav je dejansko težje prodati zastavljeno nepremičnino. Pri realizaciji hipoteke zunaj stečaja pa pridejo v poštev pravila Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), v stečaju pa določbe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). V zadnjem času je prišlo do sprememb ZZK-1, zadnja novela ZZK-1C je glede hipoteke prinesla pomembne novosti, predvsem v zvezi s polno informatizacijo zemljiškoknjižnega postopka. S hipoteko se v praksi srečujejo sodniki, notarji, odvetniki, bančniki, stečajni upravitelji, profesorji, študenti pravnih fakultet, kakor tudi tisti, ki se pripravljajo na pravniški državni izpit. Namen in cilj moje diplomske naloge je predstaviti osnovne značilnosti ter spremenjeno ureditev hipotekarnega prava po noveli ZZK-1C.
Keywords: hipoteka, zastavna pravica na nepremičninah, zavarovana terjatev, hipotekarni upnik, hipotekarni dolžnik, zemljiška knjiga, nepremičnina
Published in DKUM: 14.06.2012; Views: 2560; Downloads: 389
Full text (735,50 KB)