| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
NOVOSTI NA PODROČJU HIPOTEKARNEGA PRAVA
Nuša Kotnik, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Hipoteka v našem slovenskem pravnem sistemu poznana že dolgo časa in predstavlja najbolj razširjen institut stvarnopravnega zavarovanja kreditnih pogodb oziroma služi za zavarovanje denarnih terjatev upnika do zastavitelja na nepremičnini. Nepremičnine so zaradi razmeroma visoke in stabilne vrednosti v praksi pomembni objekti stvarnopravnih zavarovanj. Institut hipoteke v materialnem smislu ureja Stvarnopravni zakonik (SPZ). Hipoteka nudi močno jamstvo hipotekarnemu upniku in ga pooblašča, da v primeru nepravočasne izpolnitve svoje veljavne dospele terjatve skupaj z obrestmi in stroški vred, zahteva poplačilo svoje iz vrednosti zastavljene nepremičnine pred vsemi drugimi upniki zastavitelja. Hipoteka se kot knjižna stvarna pravica vpisuje v zemljiško knjigo, zato je potrebno upoštevati tudi pravila Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), ki je izvedbeni predpis nepremičninskega stvarnega prava. Zemljiška knjiga velja za visoko kvalificiran in najvišjega zaupanja vreden vir informacij o pravnem stanju nepremičnin. Namenjena je vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami, prav tako močno olajšuje promet z nepremičninami. Da bi lahko pravice učinkovale nasproti vsakomur, morajo biti javno objavljene, tako da se lahko z njimi seznanijo stranke in tretje osebe. Z zemljiško knjigo je hipoteki zagotovljena najvišja možna mera publicitete, kar v precejšnji meri ščiti hipotekarnega upnika pred morebitnimi zlorabami s strani zastavitelja. Ena od prednosti, ki jih nudi hipoteka, je visoka stopnja pravne varnosti prav zaradi načela zaupanja v zemljiško knjigo. Posledica vknjižbe je tudi, da nepremičnina služi zavarovanju terjatve, čeprav se spremeni njen lastnik. Takšna nepremičnina ostaja v pravnem prometu, ki kljub obstoju hipoteke pravno ni oviran, čeprav je dejansko težje prodati zastavljeno nepremičnino. Pri realizaciji hipoteke zunaj stečaja pa pridejo v poštev pravila Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), v stečaju pa določbe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). V zadnjem času je prišlo do sprememb ZZK-1, zadnja novela ZZK-1C je glede hipoteke prinesla pomembne novosti, predvsem v zvezi s polno informatizacijo zemljiškoknjižnega postopka. S hipoteko se v praksi srečujejo sodniki, notarji, odvetniki, bančniki, stečajni upravitelji, profesorji, študenti pravnih fakultet, kakor tudi tisti, ki se pripravljajo na pravniški državni izpit. Namen in cilj moje diplomske naloge je predstaviti osnovne značilnosti ter spremenjeno ureditev hipotekarnega prava po noveli ZZK-1C.
Keywords: hipoteka, zastavna pravica na nepremičninah, zavarovana terjatev, hipotekarni upnik, hipotekarni dolžnik, zemljiška knjiga, nepremičnina
Published: 14.06.2012; Views: 1607; Downloads: 325
.pdf Full text (735,50 KB)

2.
HIPOTEKA IN AKTUALNA SODNA PRAKSA
Rebeka Mihinjač, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Hipoteka je zastavna pravica na nepremičninah. Je neposestna zastavna pravica, kar pomeni, da zastavitelj ohrani posest nad obremenjeno nepremičnino in jo lahko še naprej nemoteno uporablja. Njen predmet je torej točno določena nepremičnina, ki služi zavarovanju ene ali več točno določenih terjatev in ki zastavnega upnika pooblašča, da se za zavarovano terjatev, v kolikor mu ta ni pravočasno izpolnjena, poplača iz vrednosti zastavljene nepremičnine. Poplačilna pravica zastavnega upnika ima prednost pred vsemi drugimi upniki zastavitelja. V zvezi z nastankom je potrebno razlikovati med različnimi vrstami hipoteke. Ločimo namreč pogodbeno hipoteko, ki nastane na podlagi pravnega posla, prisilno hipoteko, ki nastane na podlagi sodne odločbe in zakonito hipoteko, ki nastane na podlagi zakona. Poleg tega poznamo tudi posebne vrste hipoteke, tj. nadhipoteko, skupno hipoteko, maksimalno hipoteko in zastavno pravico na nevpisanih nepremičninah. Ker je hipoteka knjižna stvarna pravica, se za njeno ustanovitev zahteva vpis v zemljiško knjigo, ki ima konstitutivni učinek. Izjema od navedenega je zakonita hipoteka, ki nastane v trenutku, ko so izpolnjeni zakonski pogoji. Vpis zakonite hipoteke v zemljiško knjigo ima zato le deklaratorni učinek. V kolikor s hipoteko zavarovana terjatev ob dospelosti ni plačana, se lahko hipotekarni upnik iz hipoteke poplača. V kolikor gre za pogodbeno hipoteko, mora hipotekarni upnik najprej pridobiti izvršilni naslov. Slednjega pridobi tako, da vloži hipotekarno tožbo, s katero zahteva, da se zastavljena nepremičnina proda. Če je bila hipoteka ustanovljena na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, pa slednji že predstavlja izvršilni naslov in hipotekarni upnik lahko vloži izvršilni predlog neposredno na sodišče. Po prisilni prodaji obremenjene nepremičnine se upniki poplačajo iz izkupička od prodaje in sicer po vrstnem redu, kot so pridobili pravice. V zvezi s prenehanjem hipoteke je potrebno razlikovati med njenim materialnim in formalnim prenehanjem. Materialno hipoteka preneha, če so izpolnjeni pogoji za njen izbris iz zemljiške knjige. Vse do izbrisa iz zemljiške knjige pa hipoteka obstaja le še formalno, kar pomeni, da je hipotekarni upnik ali zastavitelj ne more več uporabiti za zavarovanje drugih terjatev. Formalno torej hipoteka preneha z izbrisom iz zemljiške knjige, njeno materialno prenehanje pa je podano, če preneha zavarovana terjatev, če hipotekarni upnik odstopi zavarovano terjatev brez hipoteke, v primeru konsolidacije, če se hipotekarni upnik hipoteki odreče, če hipoteka ugasne, če pride do dobroverne pridobitve nepremičnine, ki je obremenjena z nevpisano zakonito hipoteko ali če se obremenjena nepremičnina proda za poplačilo zavarovane terjatve.
Keywords: hipoteka, zastavna pravica na nepremičninah, neposestna zastavna pravica, hipotekarni upnik, pogodbena hipoteka, prisilna hipoteka, zakonita hipoteka, maksimalna hipoteka, skupna hipoteka, nadhipoteka
Published: 08.05.2014; Views: 2860; Downloads: 757
.pdf Full text (868,02 KB)

3.
AKTUALNA VPRAŠANJA HIPOTEKARNIH ZAVAROVANJ POSLOVNIH IN FINANČNIH TERJATEV S PREGLEDOM AKTUALNE SODNE PRAKSE
Beno Lapajne, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Obveznosti pravnih in fizičnih oseb oziroma terjatve do njih morajo seveda biti zavarovane. Ena izmed oblik zavarovanja teh obveznosti je tudi hipoteka, ki je opredeljena kot zastavna pravica na nepremičninah. Upniki iz teh poslov postanejo tako hipotekarni upniki. Ker je hipoteka neposestna zastavna pravica, zastavitelj lahko nepremičnino nemoteno še naprej uporablja. Hipoteka lahko nastane na podlagi pravnega posla (pogodbena hipoteka), sodne odločbe (prisilna hipoteka) ali zakona (zakonita hipoteka). Poznamo tudi več posebnih vrst hipotek in sicer nadhipoteko, skupno hipoteko, maksimalno hipoteko. Poleg hipoteke, kot pravnega instituta za zavarovanje terjatev z nepremičninami, je naše pravo do nedavnega poznalo tudi institut zemljiškega dolga, ki pa je bil ukinjen zaradi velikega števila zlorab tega instituta. Hipoteka se vpiše v zemljiško knjigo z vknjižbo, sam vpis pa ima konstitutivni učinek (pogodbena in prisilna hipoteka). Deklaratorni učinek vpisa v zemljiško knjigo ima vpis zakonite hipoteke. Zakonita hipoteka nastane takrat, ko so za njen nastanek izpolnjeni zakoniti pogoji. Sama zemljiška knjiga, kot javna evidenca pravnega stanja nepremičnin, omogoča vsakemu, da se seznani s pravnim stanjem nepremičnine, ker so podatki v sami zemljiški knjigi večinoma pravilni. V primerih, ko pa podatki niso pravilni, vse vpletene varuje načelo zaupanja v zemljiško knjigo. To načelo varuje tudi dobroverne pridobitelje na nepremičninah pred obremenitvami, ki niso razvidne iz zemljiške knjige. Vendar pa so v naši državi še vedno nepremičnine, ki niso vpisane v zemljiško knjigo. Do njihovega vpisa v zemljiško knjigo, se za vprašanja zastavne pravice na teh nevpisanih nepremičninah uporabljajo določila Zakona o izvršbi in zavarovanju in sicer določila 249. do 255. člena tega zakona. To je torej še ena posebna vrsta hipoteke poleg že omenjene nadhipoteke, skupne hipoteke in maksimalne hipoteke. V skladu z načelom akcesornosti preneha zastavna pravica s prenehanjem terjatve. Vendar je v zakonu določena tudi izjema od tega načela, in sicer, da je prenehanje zavarovane terjatve zgolj pravna podlaga za izbris hipoteke iz zemljiške knjige (prenehanje v materialnem smislu). Hipoteka namreč preneha šele z izbrisom iz zemljiške knjige (prenehanje v formalnem smislu).
Keywords: obveznost, terjatev, hipoteka, zastavna pravica na nepremičninah, zemljiška knjiga
Published: 25.07.2016; Views: 827; Downloads: 130
.pdf Full text (657,79 KB)

4.
PRAVNI TEMELJ NASTANKA IN PRENEHANJA HIPOTEKE S PREGLEDOM AKTUALNE SODNE PRAKSE
Tina Večko, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Hipoteka je zastavna pravica na nepremičninah, ki služi zavarovanju ene ali več določenih terjatev, hkrati pa upniku zagotavlja varstvo, da v kolikor mu terjatev ne bo pravočasno poravnana, se lahko poplača iz zastavljene stvari. Institut hipoteke je eden najbolj razširjenih institutov zavarovanja v slovenskem pravnem redu, ki je urejen v Stvarnopravnem zakoniku. V diplomskem delu je teoretična obrazložitev predmetnega instituta podkrepljena z aktualno sodno prakso, ki bo pripomogla k boljšemu razumevanju pojma zastavne pravice na nepremičnini.
Keywords: zastavna pravica na nepremičninah, hipoteka, pogodbena hipoteka, prisilna hipoteka, zakonita hipoteka, nastanek hipoteke, prenehanje hipoteke
Published: 18.11.2016; Views: 702; Downloads: 135
.pdf Full text (880,61 KB)

Search done in 0.06 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica