| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 28
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
2.
Neposestna zastavna pravica na premičninah : diplomsko delo
Jan Žičkar, 2009, undergraduate thesis

Keywords: zastavna pravica, premočnine, stvarno pravo, notarski zapisi, diplomska dela
Published: 27.07.2009; Views: 3507; Downloads: 407
.pdf Full text (375,14 KB)

3.
HIPOTEKA - ZASTAVNA PRAVICA NA NEPREMIČNINI
Anja Radislav, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Zastavna pravica na nepremičninah oziroma hipoteka je kot stvarna pravica celovito urejena v Stvarnopravnem zakoniku, v delu, ki ureja zastavne pravice. Zastavna pravica je splošno urejena v 128. členu SPZ, ki jo določa kot stvarno pravico na točno določeni tuji stvari ali pravici, ki zastavnemu upniku daje upravičenje, da se zaradi neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti poplača skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljene nepremičnine pred vsemi drugimi upniki zastavitelja. Ta splošna definicija zastavne pravice se uporablja tudi za hipoteko kot zastavno pravico na nepremičnini, za katero se uporabljajo poleg splošnih pravil o zastavni pravici, še specialne določbe, ki so vsebovane v členih od 138. do 154. SPZ. Hipoteka predstavlja v slovenskem pravnem sistemu najbolj razširjen institut zavarovanja večjih terjatev, saj daje hipotekarnemu upniku visoko stopnjo pravne varnosti. Kot stvarna pravica se vpisuje v zemljiško knjigo, ki je ravno na pragu obsežnih sprememb, predvsem v smislu informatizacije zemljiškoknjižnega postopka.
Keywords: zastavna pravica na nepremičnini, hipoteka, skupna hipoteka, maksimalna hipoteka, nadhipoteka, zemljiška knjiga, hipotekarni upnik, hipotekarni dolžnik, nepremičnina
Published: 24.11.2010; Views: 3427; Downloads: 1483
.pdf Full text (480,51 KB)

4.
PRENOVLJENA UREDITEV HIPOTEKARNEGA PRAVA
Lidija Vrhovšek, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Hipoteka predstavlja eno izmed pojavnih oblik zastavne pravice na nepremičnini. Zastavna pravica omogoča upniku poplačilo terjatve, če dolžnik ne izpolni svoje obveznosti. Iz tega je razvidno, da zastavna pravica ne obstaja sama zase, ampak vedno sobiva s terjatvijo. Ko terjatev preneha pa preneha tudi zastavna pravica. Pri hipoteki pa je potreben tudi izbris iz zemljiške knjige. V sedaj veljavni zakonodaji urejata hipoteko v celoti ZZK-1 in SPZ. V nalogi, ki je pred Vami, pa je poleg osnovnih značilnosti predstavljena tudi spremenjena ureditev hipoteke in hipotekarnega prava, ki pa jo ureja novela ZZK-1C.
Keywords: Hipoteka, hipotekarni upnik, hipotekarni dolžnik, terjatev, zastavna pravica
Published: 17.01.2011; Views: 1580; Downloads: 209
.pdf Full text (335,17 KB)

5.
IZVENSODNA PRODAJA ZASTAVLJENE STVARI
Jasmina Cvetanovska, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Že v starem Rimu se je lahko upnik iz zastavljene stvari poplačal izvensodno, saj mu ni bilo potrebno vložiti tožbe in tako zahtevati izvršbe. Zastavljeno stvar je po zapadlosti terjatve preprosto prodal in se iz izkupička poplačal. Praviloma se danes upnik iz predmeta zastavne pravice poplača v izvršilnem postopku, vendar pa lahko, zaradi vse večje težnje po praktičnosti in hitrejših rešitvah, v določenih primerih pride do poplačila tudi brez posredovanja sodišč. Izvensodna prodaja prihaja najbolj v poštev pri ročni zastavni pravici, pri kateri se upnik in dolžnik o tem načinu prodaje dogovorita. Pri nekaterih oblikah stvarnopravnih zavarovanj in pri gospodarskih pogodbah pa se tak dogovor celo domneva. Tudi na področju zavarovanj z nepremičninami je SPZ našel enostavnejšo rešitev v realizaciji, ko je pri notarski hipoteki predvidel možnost prodaje po notarju. Ta način prodaje se bo začel v praksi uporabljati šele, ko bo ustrezno spremenjen ZN, zato je za enkrat za uresničitev hipoteke predviden zgolj sodni postopek. Prednosti izvensodne prodaje v primerjavi s sodno se najbolj pokažejo pri vsakodnevnem poslovanju med gospodarskimi subjekti, saj upnikom omogoča hitrejšo in manj zapleteno realizacijo zavarovanja. Tovrstna oblika prodaje je za upnika veliko bolj praktična, saj lahko stvar proda sam in se pri tem izogne dolgotrajnim sodnim postopkom, hkrati pa so z njo povezani tudi nižji stroški.
Keywords: zastavna pravica, izvensodna prodaja, sodna prodaja, upnik, zastavitelj, terjatev
Published: 31.05.2012; Views: 3048; Downloads: 555
.pdf Full text (513,35 KB)

6.
NOVOSTI NA PODROČJU HIPOTEKARNEGA PRAVA
Nuša Kotnik, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Hipoteka v našem slovenskem pravnem sistemu poznana že dolgo časa in predstavlja najbolj razširjen institut stvarnopravnega zavarovanja kreditnih pogodb oziroma služi za zavarovanje denarnih terjatev upnika do zastavitelja na nepremičnini. Nepremičnine so zaradi razmeroma visoke in stabilne vrednosti v praksi pomembni objekti stvarnopravnih zavarovanj. Institut hipoteke v materialnem smislu ureja Stvarnopravni zakonik (SPZ). Hipoteka nudi močno jamstvo hipotekarnemu upniku in ga pooblašča, da v primeru nepravočasne izpolnitve svoje veljavne dospele terjatve skupaj z obrestmi in stroški vred, zahteva poplačilo svoje iz vrednosti zastavljene nepremičnine pred vsemi drugimi upniki zastavitelja. Hipoteka se kot knjižna stvarna pravica vpisuje v zemljiško knjigo, zato je potrebno upoštevati tudi pravila Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), ki je izvedbeni predpis nepremičninskega stvarnega prava. Zemljiška knjiga velja za visoko kvalificiran in najvišjega zaupanja vreden vir informacij o pravnem stanju nepremičnin. Namenjena je vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami, prav tako močno olajšuje promet z nepremičninami. Da bi lahko pravice učinkovale nasproti vsakomur, morajo biti javno objavljene, tako da se lahko z njimi seznanijo stranke in tretje osebe. Z zemljiško knjigo je hipoteki zagotovljena najvišja možna mera publicitete, kar v precejšnji meri ščiti hipotekarnega upnika pred morebitnimi zlorabami s strani zastavitelja. Ena od prednosti, ki jih nudi hipoteka, je visoka stopnja pravne varnosti prav zaradi načela zaupanja v zemljiško knjigo. Posledica vknjižbe je tudi, da nepremičnina služi zavarovanju terjatve, čeprav se spremeni njen lastnik. Takšna nepremičnina ostaja v pravnem prometu, ki kljub obstoju hipoteke pravno ni oviran, čeprav je dejansko težje prodati zastavljeno nepremičnino. Pri realizaciji hipoteke zunaj stečaja pa pridejo v poštev pravila Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), v stečaju pa določbe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). V zadnjem času je prišlo do sprememb ZZK-1, zadnja novela ZZK-1C je glede hipoteke prinesla pomembne novosti, predvsem v zvezi s polno informatizacijo zemljiškoknjižnega postopka. S hipoteko se v praksi srečujejo sodniki, notarji, odvetniki, bančniki, stečajni upravitelji, profesorji, študenti pravnih fakultet, kakor tudi tisti, ki se pripravljajo na pravniški državni izpit. Namen in cilj moje diplomske naloge je predstaviti osnovne značilnosti ter spremenjeno ureditev hipotekarnega prava po noveli ZZK-1C.
Keywords: hipoteka, zastavna pravica na nepremičninah, zavarovana terjatev, hipotekarni upnik, hipotekarni dolžnik, zemljiška knjiga, nepremičnina
Published: 14.06.2012; Views: 1539; Downloads: 320
.pdf Full text (735,50 KB)

7.
ZAVAROVANJE TERJATEV BANK S POJAVNIMI OBLIKAMI ZASTAVNE PRAVICE
Maša Šabić, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Zavarovanje terjatev bank s pojavnimi oblikami zastavne pravice je téma, ki omogoča pot uspešnega poslovanja. Poslovanje med gospodarstveniki je dandanašnji zelo težavno, tudi zaradi zlorab zaupanja v pravnem prometu, ki je del vzrokov gospodarske krize. Ohranitev pravne varnosti in pomoč gospodarskim družbam, da prebrodijo neučinkovito ekonomijo, se pojavlja z zavarovanjem terjatev, ki bodo morda lahko pomagale gospodarskim subjektom iz krize. Zavarovanje kot institut utrditve obveznosti je pomebno, saj posamezniku omogoča, da lahko ponudi upnikom – bankam, da se v primeru neizpolnitve obveznosti poplačajo iz zavarovanja. Na podlagi zavarovalnega varstva banke posodijo denar gospodarskim subjektom, ti pa se s sklenitvijo pogodbe zavežejo za vrnitev kreditnega zneska in garantirajo vrnitev posojila skupaj s stroški v primeru neplačila z zavarovalnimi sredstvi. Gospodarski subjekti imajo ponavadi na voljo premičnine in nepremičnine, s katerimi kvalitetno zavarujejo denarno terjatev, ki omogoča hitro poplačilo.Zahteva se, da kvalitetno zavarovanje denarne terjatve ustvari oseba, ki posle opravlja verodostojno in v skladu z zakonom. Aktivno vlogo pri ustanovitvi zavarovanja z zastavno pravico na podlagi sporazuma strank v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa opravlja notar. Od njega se terja suverena in nepristranska pomoč pri nastajanju poslov, preprečitev sklepanja spornih poslov in teženje k pravni varnosti države. Zaradi dodeljenih nalog je ravno notar tisti, ki prispeva skupaj s sodelovanjem bank k diverziteti poslovanja na trgu, in tako dviguje možnosti za gospodarski razvoj in izhod iz krize, v skladu z načelom zakonitosti.
Keywords: zavarovanje terjatev bank, zavarovalna sredstva in instrumenti, bančni posli, premičnine, nepremičnine, notar, gospodarski razvoj, gospodarski subjekti, zastavna pravica, pojavne oblike zastavne pravice, sporazum strank, neposredna izvršljivost notarskega zapisa
Published: 06.02.2014; Views: 1047; Downloads: 207
.pdf Full text (1,23 MB)

8.
ROČNA ZASTAVNA PRAVICA NA PREMIČNINAH
Ana Benko, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Ročna zastavna pravica na premičninah (pignus) je oblika zavarovanja terjatev, pri kateri je dodatno jamstvo za izpolnitev dolžnikove obveznosti vrednost zastavljene stvari. Bistvena značilnost ročne zastavne pravice na premičninah je njena posestnost. O posesti oziroma neposesti govorimo z vidika zastavnega upnika. Po vsebini je ročna zastavna pravica podobna pridržni (retencijski) pravici. Njen predmet je lahko vsaka premična stvar, ki je v pravnem prometu in ima neko prometno vrednost. Je strogo akcesorna pravica, zato lahko obstaja le v povezavi s terjatvijo, ki se z njo zavaruje. Lahko se ustanovi tudi v zavarovanje tujega dolga. Nastane lahko na podlagi pravnega posla, na podlagi zakona ali na podlagi odločbe državnega organa. Ker zastavna pravica ni izključujoče narave, lahko na isti premičnini hkrati obstaja več zastavnih pravic. Glede razmerja med njimi velja prednostno načelo. V času trajanja ročne zastavne pravice velja v razmerju med zastaviteljem in zastavnim upnikom vrsta medsebojnih pravic in obveznosti. Nekatere so kogentno določene v stvarnopravnem zakoniku, nekatere pa se lahko dogovorijo med strankama v zastavni pogodbi. Pri tem pa so nekateri dogovori prepovedani. Če zavarovana terjatev ob zapadlosti ni plačana, se lahko zastavni upnik poplača iz zastavljene stvari pred vsemi drugimi zastaviteljevimi upniki. Naše pravo pozna dva načina realizacije ročne zastave, in sicer sodno ter izvensodno prodajo. Za poseben način izvensodne uresničitve se šteje tudi komisorni dogovor. Ročna zastavna pravica preneha s prenehanjem zavarovane terjatve, z odstopom zavarovane terjatve brez zastavne pravice, z odrekom zastavni pravici, z združitvijo zastavitelja in zastavnega upnika v isti osebi, s prenehanjem predmeta zastavne pravice, z odsvojitvijo zastavljene stvari dobrovernemu tretjemu in v primeru prisilne prodaje zastavljene stvari.
Keywords: ročna zastavna pravica, zastavna pravica na premičninah, zavarovana terjatev, zastavni upnik, zastavitelj, posest
Published: 28.02.2013; Views: 2243; Downloads: 352
.pdf Full text (622,21 KB)

9.
HIPOTEKA IN AKTUALNA SODNA PRAKSA
Rebeka Mihinjač, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Hipoteka je zastavna pravica na nepremičninah. Je neposestna zastavna pravica, kar pomeni, da zastavitelj ohrani posest nad obremenjeno nepremičnino in jo lahko še naprej nemoteno uporablja. Njen predmet je torej točno določena nepremičnina, ki služi zavarovanju ene ali več točno določenih terjatev in ki zastavnega upnika pooblašča, da se za zavarovano terjatev, v kolikor mu ta ni pravočasno izpolnjena, poplača iz vrednosti zastavljene nepremičnine. Poplačilna pravica zastavnega upnika ima prednost pred vsemi drugimi upniki zastavitelja. V zvezi z nastankom je potrebno razlikovati med različnimi vrstami hipoteke. Ločimo namreč pogodbeno hipoteko, ki nastane na podlagi pravnega posla, prisilno hipoteko, ki nastane na podlagi sodne odločbe in zakonito hipoteko, ki nastane na podlagi zakona. Poleg tega poznamo tudi posebne vrste hipoteke, tj. nadhipoteko, skupno hipoteko, maksimalno hipoteko in zastavno pravico na nevpisanih nepremičninah. Ker je hipoteka knjižna stvarna pravica, se za njeno ustanovitev zahteva vpis v zemljiško knjigo, ki ima konstitutivni učinek. Izjema od navedenega je zakonita hipoteka, ki nastane v trenutku, ko so izpolnjeni zakonski pogoji. Vpis zakonite hipoteke v zemljiško knjigo ima zato le deklaratorni učinek. V kolikor s hipoteko zavarovana terjatev ob dospelosti ni plačana, se lahko hipotekarni upnik iz hipoteke poplača. V kolikor gre za pogodbeno hipoteko, mora hipotekarni upnik najprej pridobiti izvršilni naslov. Slednjega pridobi tako, da vloži hipotekarno tožbo, s katero zahteva, da se zastavljena nepremičnina proda. Če je bila hipoteka ustanovljena na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, pa slednji že predstavlja izvršilni naslov in hipotekarni upnik lahko vloži izvršilni predlog neposredno na sodišče. Po prisilni prodaji obremenjene nepremičnine se upniki poplačajo iz izkupička od prodaje in sicer po vrstnem redu, kot so pridobili pravice. V zvezi s prenehanjem hipoteke je potrebno razlikovati med njenim materialnim in formalnim prenehanjem. Materialno hipoteka preneha, če so izpolnjeni pogoji za njen izbris iz zemljiške knjige. Vse do izbrisa iz zemljiške knjige pa hipoteka obstaja le še formalno, kar pomeni, da je hipotekarni upnik ali zastavitelj ne more več uporabiti za zavarovanje drugih terjatev. Formalno torej hipoteka preneha z izbrisom iz zemljiške knjige, njeno materialno prenehanje pa je podano, če preneha zavarovana terjatev, če hipotekarni upnik odstopi zavarovano terjatev brez hipoteke, v primeru konsolidacije, če se hipotekarni upnik hipoteki odreče, če hipoteka ugasne, če pride do dobroverne pridobitve nepremičnine, ki je obremenjena z nevpisano zakonito hipoteko ali če se obremenjena nepremičnina proda za poplačilo zavarovane terjatve.
Keywords: hipoteka, zastavna pravica na nepremičninah, neposestna zastavna pravica, hipotekarni upnik, pogodbena hipoteka, prisilna hipoteka, zakonita hipoteka, maksimalna hipoteka, skupna hipoteka, nadhipoteka
Published: 08.05.2014; Views: 2664; Downloads: 723
.pdf Full text (868,02 KB)

10.
STVARNOPRAVNA ZAVAROVANJA LOČITVENEGA UPNIKA V INSOLVENČNEM PRAVU
Andrej Obljubek, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je podrobneje predstaviti položaj ločitvenih upnikov (imetnikov stvarnopravnih zavarovanj) v primerih, ko njihov dolžnik postane plačilno nesposoben in se posledično znajde v insolvenčnem postopku, torej v stečajnem postopku in v postopku prisilne poravnave. Prikazane so stvarnopravne podlage za pridobitev in nastanek ločitvene pravice. Med ločitvene pravice, ki nastanejo na podlagi stvarnopravnih zavarovanj, spadajo vse vrste zastavne pravice, zemljiški dolg, pravica fiduciarja pri prenosu lastninske pravice v zavarovanje (fiduciarna lastnina) ter pravica fiduciarja pri odstopu terjatve v zavarovanje (fiduciarna cesija). Za uspešno uveljavljanje ločitvene pravice v stečajnem postopku morajo upniki zavarovano terjatev oziroma ločitveno pravico pravočasno prijaviti. Ločitveni upnik je iz zavarovane terjatve lahko poplačan le v primeru, če uspešno prestane postopek preizkusa terjatev. Temeljno načelo insolvenčnega postopka je načelo enakega obravnavanja upnikov. Upniki oziroma stečajni upravitelj imajo pravico izpodbijati vsako pravno dejanje, ki ga je dolžnik opravil v izpodbojnem obdobju, in je privedlo do neenakega obravnavanja upnikov. To se kaže predvsem v primeru, ko je stvarnopravno zavarovanje ustanovljeno naknadno glede že obstoječe terjatve. Bistvo položaja ločitvenih upnikov je prednostno poplačilo zavarovanih terjatev iz predmeta zavarovanja. Unovčenje zavarovane terjatve se lahko opravi v sodnem postopku oziroma lahko tudi zunajsodno ob upoštevanju zakonskih pravil, ki veljajo za določeno vrsto premoženja, ki je predmet te pravice. Že pred nastopom insolventnosti običajno tečejo zoper dolžnika že izvršilni postopki, zato so opredeljeni tudi položaji ločitvenega upnika, ko pride do kolizije teh dveh postopkov. Uvedba, začetek in potrjena prisilna poravnava na terjatve, ki so zavarovane z ločitveno pravico, ne vpliva.
Keywords: stečaj, prisilna poravnava, ločitveni upnik, ločitvena pravica, stvarnopravna zavarovanja, zastavna pravica, zemljiški dolg, fiducija pri prenosu lastninske pravice v zavarovanje, fiducija pri odstopu terjatve v zavarovanje, zunajsodna prodaja
Published: 09.05.2014; Views: 1740; Downloads: 806
.pdf Full text (921,22 KB)

Search done in 0.29 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica