| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Pristranskost pri policijskem zasliševanju : diplomsko delo univerzitetnega študija
Patricija Lunežnik, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Naše dojemanje in pripisovanje značilnosti ljudem prihaja iz podzavesti, ki je pogosto pristranska. Stereotipi ter predsodki do posameznika nimajo meje niti takrat, ko gre za odkrivanje dejstev in dokazov pri kaznivem dejanju. Tako osebo zaradi njenih lastnosti kot so spol, ekonomski status, nacionalna pripadnost, rasa ter videz sodimo le kot subjekta v skupnosti in ne več kot posameznika z individualno življenjsko zgodbo. Privlačnost je prvovrsten dejavnik, zaradi katerega smo določenim osebam bolj naklonjeni, po našem mnenju neprivlačne ljudi pa zaničujemo in jim pripisujemo negativne lastnosti. Ženske so zaradi vpliva kavalirstva moških pogosto milejše obravnavane, zgolj iz elementa nasprotnosti spola. Oseba z višjim ekonomskim stažem lahko na zaradi obleke daje prvi vtis bogastva ali poštenosti, saj nihče ne bi pomislil, da bi lahko ta oseba okradla nekoga na avtobusni postaji. Rasizem in multikulturno nasprotovanje sta tako kot v vsakdanjiku pričujoč v kazenskem sistemu, še posebej v ameriškem sodnem sistemu, kjer imajo šibko točko pripadniki črne rase. V diplomskem delu sem z eksperimentom s študenti dokazala, kako lahko zunanji videz vpliva na dojemanje oseb kot osumljencev kaznivega dejanja. Študentje so na podlagi predstavljene zgodbe o kaznivem dejanju ter naključnih fotografijah osumljencev izbirali najbolj sumljivega po ocenjevanju videza. S postavljenimi hipotezami smo ugotovili, da zunanji videz močno vpliva na odnos do osumljenca. Manj privlačne osebe so pogosto zaznane kot storilci kaznivih dejanj. Prav tako pa smo se dotaknili tudi vprašanja telesne govorice in ugotovili, da lahko sodimo po kretnjah in obnašanju osumljenca le, če poznamo osumljenčevo vsakdanje obnašanje.
Keywords: pristranskost, neverbalna komunikacija, zaslišanje, zasliševalske tehnike, diplomske naloge
Published in DKUM: 19.03.2020; Views: 983; Downloads: 84
.pdf Full text (959,87 KB)

2.
Vrste zasliševalskih tehnik in njihova primernost za uporabo v Sloveniji : magistrsko delo
Nathan Klasinc, 2016, master's thesis

Abstract: Pridobivanje informacij s pogovorom je ključna naloga preiskovalec pri preiskovanju kaznivih dejanj in nekaterih drugih posameznikov, ki s poslužujejo podobnih metod. Magistrska naloga vsebuje povzetke in opise najbolj uporabljenih tehnik pridobivanja informacij oziroma zasliševanj, ki se trenutno uporabljajo po svetu. V sklopu magistrskega dela smo naredili še pregled empiričnih raziskav v Sloveniji, ki obravnavajo tematiko zasliševanja. Narejena je bila taksonomija velike večine tehnik zasliševanja ter natančen in empiričen pregled dveh metod, ki sta trenutno najbolj uveljavljeni v svetu. Tako imenovani PEACE metoda in Reid tehnika. Na podlagi primerjave obeh tehnik in skladnosti s pravno ureditvijo, je bilo ugotovljeno, da Reid tehnika ni kompatibilna s slovensko zakonodajo saj se poslužuje metod, ki so eksplicitno prepovedane. Uporaba takšnih metod lahko resno ogrozi celoten kazenski postopek. Na podlagi pregleda lahko sklepamo, da so tehnike zasliševanja v Sloveniji zelo stare, v primerjavi z ostalim zahodnim svetom, neustrezne in ne dosegajo etičnih standardov. Poleg tega opažamo pomanjkanje empiričnih raziskav na tem področju, ki šele zadnjih nekaj let kaže rahel premik v razvoju.
Keywords: zaslišanje, zasliševalske tehnike, preiskovalni intervju, etični vidik, pravni vidik, magistrska dela
Published in DKUM: 04.01.2017; Views: 1723; Downloads: 189
.pdf Full text (1,14 MB)

Search done in 0.06 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica