1. Zagotavljanje varnosti in zasebnosti ob prenosu preverljivih poverilnicNika Jeršič, 2023, master's thesis Abstract: Samoupravljalna identiteta (SSI) predstavlja nov model identitete, ki spada med decentralizirane
modele upravljanja digitalne identitete. Gre za koncept, ki si prizadeva zagotoviti
večji nadzor in avtonomijo posameznikov nad lastnimi podatki in identiteto v digitalnem
svetu. Varnostne težave so pomemben izziv pri razvoju SSI. Čeprav ta omogoča uporabnikom
popolno avtonomijo nad njihovimi digitalnimi identitetami, obstaja tveganje za
krajo osebnih podatkov ali vdor v digitalne denarnice. Poleg tega lahko napadalci izkoristijo
ranljivosti v shranjevanju kriptografskih ključev in protokolih za šifriranje podatkov.
Da bi rešili te težave, se razvijajo nove metode in protokoli za zagotavljanje varnosti in
zasebnosti pri prenosu podatkov. V sklopu zaključnega dela smo izvedli analizo STRIDE, s
katero smo naslovili nekaj pomembnejših varnostnih groženj, ki se lahko pojavijo med delovanjem
sistema SSI. Prav tako smo razvili prototip rešitve, ki do določene stopnje omili
identificirane varnostne težave in predlaga nov pristop pošiljanja preverljivih poverilnic
med izdajateljem in imetnikom identitete. Keywords: SSI, preverljive poverilnice, blockchain, varnost, zasebnost Published in DKUM: 07.06.2023; Views: 33; Downloads: 5
Full text (3,50 MB) |
2. Masovni nadzor : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeTimon Gale, 2023, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo se osredotoča na problematiko masovnega nadzora, s poudarkom na nadzoru, ki se izvaja na internetnem omrežju. V svojem prvem delu diplomska naloga podrobneje predstavi namene, načine, ter izvajalce množičnega nadzora in množičnega zbiranja podatkov. Ker smo dandanes vsi prisotni na internetu, kjer hote ali nehote puščamo veliko podatkov, je namen te diplomske naloge bralcem vzbuditi zavedanje, da so naši osebni podatki vsakodnevno zbirani in analizirani s strani mnogih spletnih korporacij. Opisani so tako načini vladnega nadzora, kot tudi korporacijskega. Poleg tega je v delu opisano tudi kako lahko naše osebne podatke na spletu bolje zaščitimo. Predstavljeno je pridobivanje podatkov med pandemijo COVID-19, ki se je v času pandemije občutno povečalo. Predstavljena je tudi aplikacija #Ostanizdrav, uporaba katere je bila tudi zakonsko sporna. Iz diplomske naloge lahko vidimo, da se je naša zasebnost na račun varnosti velikokrat zmanjšala. V empiričnem delu smo pridobili svoje podatke od največjih internetnih ponudnikov in socialnih omrežij: Google, Facebook, Instagram in Twitter. S tem je bila raziskana količina podatkov, ki jo imajo ti ponudniki o nas, preverjen pa je bil tudi postopek pridobitve in odzivnost teh korporacij. Prejeti podatki so bili obsežni in v večini lahko razumljivi. Odziv vseh ponudnikov, od katerih so se podatki zahtevali, je bil hiter. Iz prejetih podatkov je moč razbrati, da vsa podjetja veliko poudarka namenjajo oglaševanju in našim zanimanjem. Keywords: nadzor, varnost, zasebnost, osebni podatki, spletne korporacije, diplomske naloge Published in DKUM: 22.05.2023; Views: 67; Downloads: 5
Full text (1,99 MB) |
3. Varstvo osebnih podatkov v detektivski dejavnosti : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloTjaša Kelih, 2023, undergraduate thesis Abstract: Tema v diplomski nalogi je varstvo osebnih podatkov v detektivski dejavnosti, ki spada med oblike zasebnega varovanja. V Sloveniji je detektivska dejavnost poznana od leta 1998, leta 1994 pa je bil sprejet prvi Zakon o detektivski dejavnosti (ZDD) pri nas. Zakon je doživel razne spremembe in dopolnitve, danes pa velja prenovljeni Zakon o detektivski dejavnosti (ZDD-1), ki je bil sprejet leta 2011. Predstavljeno je delo detektiva ter narejena primerjava policijskega in detektivskega dela na področju pridobivanja osebnih podatkov. Nadaljujemo s predstavitvijo glavnih pravnih temeljev o dopustnem obsegu posega v pravico do zasebnosti in pravico do osebnih podatkov pri izvajanju detektivske dejavnosti ter postopek o pridobivanju le-teh.
Poleg slovenske ureditve zakonov je vpisana tudi evropska zakonodaja. Največ poudarka je na Splošni uredbi o varstvu osebnih podatkov (General Data Protection Regulation, GDPR), s katerim smo preverjali, ali je jasnost in ustreznost zakonodaje detektivom delo olajšala, ali otežila.
S pomočjo raziskovalnega pristopa v raziskovalnem delu smo analizirali problematiko varovanja osebnih podatkov. Osrednja tema je omejenost detektivov s strani zakonodaje. V raziskovalnem delu smo ugotovili, da se anketiranci v večini strinjajo, da jih zakonodaja omejuje pri zbiranju osebnih podatkov. Po analizi raziskave smo ugotovili, da bi lahko detektivom na podlagi njihovih kvalifikacij podelili več pooblastil. Keywords: zasebnost, varovanje zasebnosti, osebni podatki, detektivi, detektivska dejavnost, diplomske naloge Published in DKUM: 24.04.2023; Views: 158; Downloads: 34
Full text (2,40 MB) |
4. Izzivi zasebnosti občutljivih osebnih podatkov v zdravstvenih e-storitvah : diplomsko deloDenis Kumin, 2022, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu sistematsko pregledamo javno dostopne komponente zdravstveno-informacijskih sistemov. Preverimo, na kakšnem nivoju je poskrbljeno za zasebnost občutljivih osebnih podatkov. Namen naloge je preveriti skladnost že implementirane zasebnosti osebnih podatkov z zahtevami slovenske zakonodaje in zakonodaje EU. Primerjamo nivoje zasebnosti osebnih podatkov med seboj na podlagi pregledanih zdravstveno-informacijskih sistemov. Diplomsko delo zaključimo z analizo pomanjkljivosti in neskladnosti z zakonodajo obdelanih osebnih podatkov v zdravstveno-informacijskih sistemih in pripravimo možne izboljšave sistema. Keywords: občutljivi osebni podatki, e-storitev, zasebnost, zakonodaja, e-zdravje Published in DKUM: 26.10.2022; Views: 188; Downloads: 13
Full text (1,73 MB) |
5. Izzivi uporabe sistemov umetne inteligence v policijskih postopkih : magistrsko deloMaša Ocepek, 2022, master's thesis Abstract: Uporaba sistemov umetne inteligence je že nekaj let prisotna v različnih sferah posameznikovega zasebnega in družbenega življenja, čeprav se njene prisotnosti pogosto niti ne zavedamo. Ljudje izraz umetna inteligenca po večini še vedno povezujejo z roboti, ki imajo človeku podobne lastnosti, vendar pa umetna inteligenca ni omejena le na uporabo v robotiki. Uporabljajo jo različne aplikacije, s katerimi se posamezniki srečujemo v vsakdanjem življenju, kot je na primer odklepanje pametnega telefona ali osebnega računalnika s prepoznavo obraza, označevanje oseb na fotografiji na družbenih omrežij (na primer Facebook) ali aplikacija Google Translate. V magistrskem delu se osredotočamo in raziskujemo predvsem uporabo sistemov umetne inteligence v policijskih postopkih in njen vpliv na posameznika in družbo.
Sistemi umetne inteligence imajo pomemben potencial tudi za uporabo pri izvrševanju nalog in pooblastil organov kazenskega pregona, saj so sposobni v zelo kratkem času obdelati, primerjati in kategorizirati veliko količino razpoložljivih podatkov. Iz tega razloga so organi kazenskega pregona uporabo tehnologij, ki temeljijo na umetni inteligenci, že vključili v različne sfere svojega delovanja. Kljub priložnostim, ki jih uporaba sistemov umetne inteligence prinaša v policijskih postopkih, pa ti sistemi pomembno vplivajo tudi na številne človekove pravice in temeljne svoboščine ter procesnopravna jamstva v kazenskem postopku. Ker gre za relativno mlado tehnologijo v razvoju, v svetu na globalni ravni še ni sprejete enotne definicije sistemov umetne inteligence, prav tako pa tudi obstoječi regulativni okvir ne zadosti potrebam za varno in pravično uporabo teh sistemov. Zaradi specifike delovanja, ki je večini posameznikov nepoznana in nedoumljiva, številnih odprtih možnosti uporabe sistemov umetne inteligence v policijskih postopkih in čezmejnih vplivov uporabe sistemov umetne inteligence, je zato nujno, da mednarodna skupnost enotno pristopi k oblikovanju enotne definicije sistemov umetne inteligence in sprejetju ustreznega regulativnega okvira, ki bo zagotovil spoštovanje mednarodno in ustavno priznanih človekovih pravic. Keywords: umetna inteligenca, človekove pravice, napovedno policijsko delo, prepoznavanje obraza, prepoznavanje registrskih tablic, zasebnost, diskriminacija Published in DKUM: 19.10.2022; Views: 250; Downloads: 56
Full text (1,39 MB) |
6. Spodbujevalniki za spletno uporabniško zasebnost in varnost : magistrsko deloTomi Perša, 2022, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo raziskali, kako delujejo spodbujevalniki za uporabniško zasebnost in varnost na spletu. Izvedli smo sistematični pregled literature, s katerim smo raziskali tehnike in načine uporabe spodbujevalnikov. Analizirali in ocenili smo 36 primarnih raziskav, ob pregledu katerih smo pridobili podatke za odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja. Ugotovili smo, da so trenutni trendi v razvoju spodbujevalniki za ustvarjanje varnejših uporabniških gesel, poosebljeni spodbujevalniki in uvedba spodbujevalnikov na mobilne naprave. Odkrili smo, da so spodbujevalniki učinkoviti za povečanje zasebnosti in varnosti ter so dobro sprejeti s strani uporabnikov. Keywords: spodbujevalniki, varnost, svetovni splet, zasebnost, sistematični pregled literature Published in DKUM: 10.08.2022; Views: 326; Downloads: 73
Full text (1,98 MB) |
7. Množični nadzor družbe v času pandemije koronavirusa : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeIva Težak, 2021, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo je sestavljeno iz treh vsebinskih sklopov, ki obravnavajo nadzor družbe v današnjem času. Najprej je v prvem delu obravnavan nadzor sodobne družbe na splošno; predstavljena je zgodovina nadzora, tehnologije, s katerimi se nadzor sodobne družbe izvaja, ter zasebnost, ki je tesno pogojena s temo diplomske naloge. V drugem delu je prikazan in obrazložen novi koronavirus, ki je v letu 2020 postal pomemben del našega vsakdana in je temeljni del te diplomske naloge. V drugem delu je prav tako predstavljena statistika potrjenih okužb in smrti, ki jih je virus povzročil v Sloveniji. Tretji del obsega nadzor družbe v času pandemije in kakšno vlogo so oziroma imajo v času, v katerem smo, politika, zdravstvena stroka in mediji. Diplomsko delo skuša torej sistematično prikazati, kako smo kot družba nadzorovani in kako se je to množično nadzorstvo družbe s pandemijo koronavirusa še povečalo. Keywords: družbeni nadzor, zasebnost, pandemija, koronavirus, covid-19, preventivni ukrepi, omejitve, kritično vrednotenje, diplomske naloge Published in DKUM: 17.11.2021; Views: 528; Downloads: 112
Full text (1,55 MB) |
8. Sharenting na družbenem omrežju Facebook z vidika varnosti in zasebnosti otrok : magistrsko deloEva Završnik, 2021, master's thesis Abstract: Vsakdanje življenje uporabnikov spleta se vse bolj prenaša na spletna družbena omrežja. Ta predstavljajo orodje, ki omogoča interakcijo in komunikacijo z drugimi na podlagi deljenih vsebin, zadovoljujejo pa tudi vrsto potreb po aktivni participaciji znotraj družbe in ustvarjanju lastne (spletne) identitete. Facebook, kot spletno družbeno omrežje z največ aktivnimi uporabniki, nosi pomembno vlogo tudi v vsakdanjem življenju marsikatere družine. Raziskovalci namreč opažajo trend deljenja z otroki povezanih vsebin na tem in drugih spletnih družbenih omrežjih. Nekateri starši lahko z lastnim udejstvovanjem na spletu vede ali nevede delijo veliko količino svojih kot tudi otrokovih osebnih podatkov. Pri tem nastajajo nove možnosti za viktimizacijo otrok, pojavljajo pa se tudi vprašanja glede spoštovanja otrokove zasebnosti in upoštevanja avtonomije pri ustvarjanju lastnega digitalnega odtisa.
Naše ugotovitve so pokazale, da starši redko delijo z otroki povezane vsebine na družbenem omrežju Facebook, hkrati pa v izraziti večini opažajo, da drugi starši delijo več tovrstnih vsebin. Določen delež staršev deli tudi otrokove fotografije, ki bi ga lahko kasneje spravile v zadrego, in objave, v katerih razkrivajo nekatere osebne podatke otrok. Starši mlajših otrok pogosteje sodelujejo v skupinah za starše na Facebooku, pri čemer posredujejo določene osebne podatke svojih otrok. Strinjajo se, da zaradi deljenja z otroki povezanih vsebin lahko prihaja do tveganj, predvsem nevarnosti kraje podatkov s strani tretjih oseb. Starši v povprečju komunicirajo z manj kot polovico svojih Facebook prijateljev in uporabljajo osnovne nastavitve zasebnosti na Facebooku. Keywords: družbena omrežja, Facebook, zasebnost, varnost, sharenting, magistrska dela Published in DKUM: 29.09.2021; Views: 412; Downloads: 76
Full text (1,36 MB) |
9. Odnos do zasebnosti in varnosti podatkov v aplikacijah m-zdravja : magistrsko deloEneja Mervič, 2021, master's thesis Abstract: V aplikacijah m-zdravja se zbirajo ogromne količine podatkov o uporabnikih, ki so lahko tudi zelo občutljive narave. Zato se poraja skrb, kako se ti podatki zbirajo, shranjujejo in obdelujejo. V dosedanjih študijah je bilo ugotovljeno, da mnogim aplikacijam ne uspe zagotoviti ustrezne zaščite za uporabnikovo zasebnost. Kljub temu pa razvoj in uporaba tovrstnih aplikacij iz leta v leto naraščata. Zato nas je zanimalo, kakšna sta odnos in percepcija ljudi do uporabe tovrstnih aplikacij, tako z vidika uporabnosti in koristi kot tudi z vidika groženj in ranljivosti. Hkrati nas je zanimalo tudi, ali pri tem prihaja do razlik med različnimi demografskimi skupinami in med uporabniki in neuporabniki tovrstnih aplikacij. Podatki so bili zbrani s pomočjo ankete in analizirani s pomočjo ustreznih statističnih metod. V raziskavi je sodelovalo 671 respondentov. Raziskava je pokazala, da je aplikacije m-zdravje že uporabljalo 45 % vseh anketirancev. Rezultati analiz so pokazali, da se večina anketirancev zaveda potencialnih tveganj, vendar se le redki aktivno trudijo zaščititi svoje podatke. Večina kljub tveganjem nadaljuje z uporabo mobilnih aplikacij, kar lahko razumemo kot paradoks zasebnosti. Koristi m-zdravja so bile bolj prepoznane s strani žensk, mlajših, nižje izobraženih in tistih, ki že imajo izkušnje z uporabo m zdravja. Več pomislekov glede zasebnosti, varnosti in strokovnosti m-zdravja pa je bilo izraženih pri starejših, višje izobraženih in tistih, ki aplikacij m-zdravja še niso uporabljali. Ker naš vzorec ni reprezentativen, rezultatov ne moremo sklepati na celotno populacijo. To predstavlja omejitev naše raziskave, a kljub temu ugotovitve prispevajo k boljšemu vpogledu v odnos uporabnikov do m-zdravja. Keywords: magistrska dela, m-zdravje, odnos uporabnikov, zasebnost, varnost podatkov, koristi Published in DKUM: 05.07.2021; Views: 557; Downloads: 58
Full text (2,13 MB) |
10. Vpliv zaznanih tveganj na sprejemanje vstavljivih tehnologij : magistrsko deloLara Klemenc, 2021, master's thesis Abstract: Vsakdanjega življenja si brez tehnološkega napredka ne moremo predstavljati. Na vsakem koraku se srečujemo z novimi tehnologijami, s pomočjo katerih si olajšujemo življenje. Novosti niso vedno dobro sprejete s strani potrošnikov. Le-ti odločajo, ali bodo produkt uporabljali, ali pa bo odšel v pozabo. Predstaviti želimo uporabo tehnoloških vsadkov, ki jih delimo na dve vrsti: prva je raba tehnoloških vsadkov za zdravstvene namene, druga pa raba z namenom olajševanja vsakdanjega življenja. V magistrskem delu preučujemo, kateri so tisti razlogi, zaradi katerih uporabnike skrbi sprejemanje nove tehnologije. Osredotočamo se na varnostne razloge in ugotavljamo, katera so tista tveganja, ki so za uporabnike najbolj pomembna pri njihovi odločitvi za uporabo tehnologije. Preučevano je področje o tehnoloških vsadkih, katerih uporaba še ni množično sprejeta. Da bi odgovorili na vprašanje, katera tveganja vplivajo na sprejemanje vstavljivih tehnologij, smo razvili raziskovalni model, ki temelji na modelu sprejemanja tehnologije in obenem vsebuje tudi varnostne vidike. Za testiranje modela smo uporabili anketni vprašalnik, s katerim smo anketirali slovenske uporabnike interneta. Na stališče do uporabe tehnoloških vsadkov najbolj vplivata zaznana enostavnost uporabe in zaznana uporabnost, v manjšem obsegu pa tudi zaznana varnost podatkov in subjektivna norma. Skrb glede nadzora nad uporabniki in glede zasebnosti ne vplivata signifikantno na stališče do uporabe. Na namero uporabe tehnoloških vsadkov pomembno vpliva stališče do uporabe. Starost ne vpliva na nobeno spremenljivko, kljub temu, da so dosedanje raziskave pokazale, da so mladi bolj dovzetni za uporabo tehnoloških vsadkov. Keywords: tehnologija, tehnološki razvoj, vstavljive tehnologije, varnost, informacijska varnost, zasebnost, magistrska dela Published in DKUM: 16.02.2021; Views: 741; Downloads: 152
Full text (638,39 KB) |