| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 111
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Množični nadzor družbe v času pandemije koronavirusa : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Iva Težak, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je sestavljeno iz treh vsebinskih sklopov, ki obravnavajo nadzor družbe v današnjem času. Najprej je v prvem delu obravnavan nadzor sodobne družbe na splošno; predstavljena je zgodovina nadzora, tehnologije, s katerimi se nadzor sodobne družbe izvaja, ter zasebnost, ki je tesno pogojena s temo diplomske naloge. V drugem delu je prikazan in obrazložen novi koronavirus, ki je v letu 2020 postal pomemben del našega vsakdana in je temeljni del te diplomske naloge. V drugem delu je prav tako predstavljena statistika potrjenih okužb in smrti, ki jih je virus povzročil v Sloveniji. Tretji del obsega nadzor družbe v času pandemije in kakšno vlogo so oziroma imajo v času, v katerem smo, politika, zdravstvena stroka in mediji. Diplomsko delo skuša torej sistematično prikazati, kako smo kot družba nadzorovani in kako se je to množično nadzorstvo družbe s pandemijo koronavirusa še povečalo.
Keywords: družbeni nadzor, zasebnost, pandemija, koronavirus, covid-19, preventivni ukrepi, omejitve, kritično vrednotenje, diplomske naloge
Published in DKUM: 17.11.2021; Views: 238; Downloads: 82
.pdf Full text (1,55 MB)

2.
Sharenting na družbenem omrežju Facebook z vidika varnosti in zasebnosti otrok : magistrsko delo
Eva Završnik, 2021, master's thesis

Abstract: Vsakdanje življenje uporabnikov spleta se vse bolj prenaša na spletna družbena omrežja. Ta predstavljajo orodje, ki omogoča interakcijo in komunikacijo z drugimi na podlagi deljenih vsebin, zadovoljujejo pa tudi vrsto potreb po aktivni participaciji znotraj družbe in ustvarjanju lastne (spletne) identitete. Facebook, kot spletno družbeno omrežje z največ aktivnimi uporabniki, nosi pomembno vlogo tudi v vsakdanjem življenju marsikatere družine. Raziskovalci namreč opažajo trend deljenja z otroki povezanih vsebin na tem in drugih spletnih družbenih omrežjih. Nekateri starši lahko z lastnim udejstvovanjem na spletu vede ali nevede delijo veliko količino svojih kot tudi otrokovih osebnih podatkov. Pri tem nastajajo nove možnosti za viktimizacijo otrok, pojavljajo pa se tudi vprašanja glede spoštovanja otrokove zasebnosti in upoštevanja avtonomije pri ustvarjanju lastnega digitalnega odtisa. Naše ugotovitve so pokazale, da starši redko delijo z otroki povezane vsebine na družbenem omrežju Facebook, hkrati pa v izraziti večini opažajo, da drugi starši delijo več tovrstnih vsebin. Določen delež staršev deli tudi otrokove fotografije, ki bi ga lahko kasneje spravile v zadrego, in objave, v katerih razkrivajo nekatere osebne podatke otrok. Starši mlajših otrok pogosteje sodelujejo v skupinah za starše na Facebooku, pri čemer posredujejo določene osebne podatke svojih otrok. Strinjajo se, da zaradi deljenja z otroki povezanih vsebin lahko prihaja do tveganj, predvsem nevarnosti kraje podatkov s strani tretjih oseb. Starši v povprečju komunicirajo z manj kot polovico svojih Facebook prijateljev in uporabljajo osnovne nastavitve zasebnosti na Facebooku.
Keywords: družbena omrežja, Facebook, zasebnost, varnost, sharenting, magistrska dela
Published in DKUM: 29.09.2021; Views: 197; Downloads: 32
.pdf Full text (1,36 MB)

3.
Odnos do zasebnosti in varnosti podatkov v aplikacijah m-zdravja : magistrsko delo
Eneja Mervič, 2021, master's thesis

Abstract: V aplikacijah m-zdravja se zbirajo ogromne količine podatkov o uporabnikih, ki so lahko tudi zelo občutljive narave. Zato se poraja skrb, kako se ti podatki zbirajo, shranjujejo in obdelujejo. V dosedanjih študijah je bilo ugotovljeno, da mnogim aplikacijam ne uspe zagotoviti ustrezne zaščite za uporabnikovo zasebnost. Kljub temu pa razvoj in uporaba tovrstnih aplikacij iz leta v leto naraščata. Zato nas je zanimalo, kakšna sta odnos in percepcija ljudi do uporabe tovrstnih aplikacij, tako z vidika uporabnosti in koristi kot tudi z vidika groženj in ranljivosti. Hkrati nas je zanimalo tudi, ali pri tem prihaja do razlik med različnimi demografskimi skupinami in med uporabniki in neuporabniki tovrstnih aplikacij. Podatki so bili zbrani s pomočjo ankete in analizirani s pomočjo ustreznih statističnih metod. V raziskavi je sodelovalo 671 respondentov. Raziskava je pokazala, da je aplikacije m-zdravje že uporabljalo 45 % vseh anketirancev. Rezultati analiz so pokazali, da se večina anketirancev zaveda potencialnih tveganj, vendar se le redki aktivno trudijo zaščititi svoje podatke. Večina kljub tveganjem nadaljuje z uporabo mobilnih aplikacij, kar lahko razumemo kot paradoks zasebnosti. Koristi m-zdravja so bile bolj prepoznane s strani žensk, mlajših, nižje izobraženih in tistih, ki že imajo izkušnje z uporabo m zdravja. Več pomislekov glede zasebnosti, varnosti in strokovnosti m-zdravja pa je bilo izraženih pri starejših, višje izobraženih in tistih, ki aplikacij m-zdravja še niso uporabljali. Ker naš vzorec ni reprezentativen, rezultatov ne moremo sklepati na celotno populacijo. To predstavlja omejitev naše raziskave, a kljub temu ugotovitve prispevajo k boljšemu vpogledu v odnos uporabnikov do m-zdravja.
Keywords: magistrska dela, m-zdravje, odnos uporabnikov, zasebnost, varnost podatkov, koristi
Published in DKUM: 05.07.2021; Views: 310; Downloads: 49
.pdf Full text (2,13 MB)

4.
Vpliv zaznanih tveganj na sprejemanje vstavljivih tehnologij : magistrsko delo
Lara Klemenc, 2021, master's thesis

Abstract: Vsakdanjega življenja si brez tehnološkega napredka ne moremo predstavljati. Na vsakem koraku se srečujemo z novimi tehnologijami, s pomočjo katerih si olajšujemo življenje. Novosti niso vedno dobro sprejete s strani potrošnikov. Le-ti odločajo, ali bodo produkt uporabljali, ali pa bo odšel v pozabo. Predstaviti želimo uporabo tehnoloških vsadkov, ki jih delimo na dve vrsti: prva je raba tehnoloških vsadkov za zdravstvene namene, druga pa raba z namenom olajševanja vsakdanjega življenja. V magistrskem delu preučujemo, kateri so tisti razlogi, zaradi katerih uporabnike skrbi sprejemanje nove tehnologije. Osredotočamo se na varnostne razloge in ugotavljamo, katera so tista tveganja, ki so za uporabnike najbolj pomembna pri njihovi odločitvi za uporabo tehnologije. Preučevano je področje o tehnoloških vsadkih, katerih uporaba še ni množično sprejeta. Da bi odgovorili na vprašanje, katera tveganja vplivajo na sprejemanje vstavljivih tehnologij, smo razvili raziskovalni model, ki temelji na modelu sprejemanja tehnologije in obenem vsebuje tudi varnostne vidike. Za testiranje modela smo uporabili anketni vprašalnik, s katerim smo anketirali slovenske uporabnike interneta. Na stališče do uporabe tehnoloških vsadkov najbolj vplivata zaznana enostavnost uporabe in zaznana uporabnost, v manjšem obsegu pa tudi zaznana varnost podatkov in subjektivna norma. Skrb glede nadzora nad uporabniki in glede zasebnosti ne vplivata signifikantno na stališče do uporabe. Na namero uporabe tehnoloških vsadkov pomembno vpliva stališče do uporabe. Starost ne vpliva na nobeno spremenljivko, kljub temu, da so dosedanje raziskave pokazale, da so mladi bolj dovzetni za uporabo tehnoloških vsadkov.
Keywords: tehnologija, tehnološki razvoj, vstavljive tehnologije, varnost, informacijska varnost, zasebnost, magistrska dela
Published in DKUM: 16.02.2021; Views: 459; Downloads: 88
.pdf Full text (638,39 KB)

5.
Vpliv internetnih piškotkov na oglase in našo zasebnost
Tomaž Bauman, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Svetovni splet danes ni le vir informacij, temveč tudi prava zakladnica znanja ter mesto zabave, druženja in sprostitve. Kot vodilni medij je razširjen zlasti med mlajšimi generacijami. Kljub temu pa ni povsem varen, kot misli večina njegovih uporabnikov. Diplomsko delo obravnava morebitne pasti in nevarnosti, ki prežijo na uporabnike spleta in se jih večina sploh ne zaveda. Najprej smo se poglobili v nastanek svetovnega spleta. Opisali smo protokole, ki jih uporabljamo na spletu. Osredotočili smo se na spletne piškotke, s katerimi se srečujemo pri brskanju po domala vseh spletnih straneh. Ugotavljali smo, katere vrste spletnih piškotkov obstajajo in kako vplivajo na naše osebne podatke. Izpostavili smo njihove pozitivne lastnosti in kako se lahko koristno uporabljajo. Predstavili smo tudi, kako popolnoma izklopiti sledenje piškotkov ter se jim izogniti pri zbiranju osebnih podatkov. V drugem sklopu diplomskega dela smo obravnavali zasebnost na spletu. Predstavili smo, kako doseči popolno anonimnost s pomočjo brskalnikov, ki se uporabljajo na temnem spletu. Osvetlili smo področje globokega in temnega spleta nasploh. Ugotovili smo, da je popolna anonimnost na spletu sicer mogoča, vendar potrebujemo za to ustrezne brskalnike. Prav tako smo ugotovili, da piškotki vplivajo na zasebnost uporabnikov spleta. Lahko so celo vezni člen pri vdoru v naše uporabniške račune. Vse pridobljene informacije z obiskanih spletnih mest lahko pridejo v napačne roke in vodijo do različnih zlorab. To je bil tudi povod za vzpostavitev zaostrene zakonodaje na tem področju.
Keywords: Splet, internetni piškotki, funkcije piškotkov, vrste internetnih piškotkov, zasebnost, zasebnost na spletu, globoki splet, temni splet.
Published in DKUM: 02.12.2020; Views: 336; Downloads: 55
.pdf Full text (617,68 KB)

6.
Deepfake ali globoki ponaredki in njihov vpliv na medije ter družbo : diplomsko delo
Janja Zadravec, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo obravnavali pojem deepfake in njegov pojav, v povezavi s sodobno družbo, mediji in kriminaliteto. Je precej nov, zato njegovi vplivi še niso dovolj raziskani. Odstira problematiko zlonamerne izrabe tehnologij umetne intelligence, za manipulacijo občinstva. Sledenje ima negativne posledice za demokracijo, družbo in posameznike ter podjetja, saj ruši avtoriteto, uničuje ugled in vpliva na duševno zdravje žrtve. Varovalni mehanizmi in pravna praksa ga do sedaj še niso uspeli primerno opredeliti ali zaščititi njegovih potencialnih žrtev.
Keywords: deepfake, kriminaliteta, družba, duševno zdravje, vdor v zasebnost
Published in DKUM: 03.11.2020; Views: 542; Downloads: 103
.pdf Full text (544,85 KB)

7.
Anonimno deskanje z uporabo omrežij VPN : diplomsko delo
Damijan Robnik, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo opisuje namen in uporabo virtualnih privatnih omrežij za anonimno deskanje po spletu. Predstavljen je način vzpostavitve lastnega omrežja VPN (angl. Virtual Private Network – virtualno privatno omrežje) pri ponudniku oblačnih storitev. Kot alternativa je predstavljena tudi uporaba plačljivih omrežij VPN, pri čemer se analizirata njihova zmogljivost in politika zbiranja podatkov, prav tako se prikažejo razlike med njimi.
Keywords: anonimno deskanje, virtualno privatno omrežje, zasebnost
Published in DKUM: 03.11.2020; Views: 307; Downloads: 48
.pdf Full text (1,60 MB)

8.
Dojemanje zasebnosti mladih pri uporabi pametnih naprav : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Ana Marija Poplašen, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Napredek tehnologije in potreba po ugodnejšem življenjskem slogu sta povzročila razvoj pametnih naprav, ki so ponudile napredne in optimalne storitve. V diplomski nalogi je predstavljeno, katere pametne naprave mladi v večini uporabljajo, kako dojemajo svojo zasebnost in ali se zavedajo kibernetskih groženj z uporabo le teh. Pregled teoretičnih izhodišč je tako razdeljen na tri podpoglavja: uporaba pametnih naprav, mladi in zasebnost, kjer je pri slednjem del vsebine namenjen pregledu družbenih omrežij. Vsebina diplomske naloge se osredotoča na mobilne naprave, saj so zaradi prenosljivosti in priročnosti, najpogosteje v uporabi. Namen diplomskega dela je bil raziskati mnenje mladih o zasebnosti v kibernetskem prostoru. Cilj pa je bil opozoriti mlade na kibernetske grožnje in pripraviti ustrezna varnostna priporočila. V raziskavi so sodelovali mladi v starostni skupini od 18 do 25 let. Mladi v večini uporabljajo mobilne telefone, ker omogočajo dostop do podatkov, informacij, družbenih omrežij ipd. v vsakem trenutku. Mobilni telefoni omogočajo dostop do družbenih omrežij, ki so za večino postala neizogiben del vsakdana. Prek družbenih omrežij mladi vse pogosteje razkrivajo svojo zasebnost, kar posledično vodi do večje izpostavljenosti kibernetskim grožnjam. Mladi so dokaj prepričani, da se zavedajo kibernetskih groženj, vendar so rezultati raziskave pokazali, da vseeno svoje zasebne podatke izpostavljajo na spletu. Ugotovljeno je bilo, da se mladi še vedno ne zavedajo dovolj pomembnosti varovanja zasebnosti.
Keywords: diplomske naloge, mobilne naprave, mladi, zasebnost, družbena omrežja, kibernetske grožnje
Published in DKUM: 19.08.2020; Views: 465; Downloads: 64
.pdf Full text (437,90 KB)

9.
Meje dopustnega nadzora delavca z in pri uporabi sredstev informacijsko komunikacijske tehnologije na delovnem mestu: izbrani vidiki : izbrani vidiki
Aljoša Polajžar, 2020, master's thesis

Abstract: Razvoj informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) je prinesel nove možnosti nadzora nad delavcem. Delodajalec ima kot organizator delovnega procesa in lastnik delovnih sredstev interes, da se njegova sredstva IKT uporabljajo v službene namene. Ker obstaja možnost, da delavec uporablja službeni računalnik, internet, e-pošto ipd. v zasebne namene, je v interesu delodajalca, da spremlja delavčevo uporabo teh sredstev. Pri tem je problematično iskanje pravnih meja dopustnega nadzora. Primeri in pogoji v katerih se tovrstni nadzor lahko uvede niso konkretneje zakonsko urejeni. Meje dopustnega nadzora začrtuje tehtanje neposredno učinkujočih temeljnih pravic delavca in legitimnih interesov delodajalca s pomočjo metode praktične konkordance. Nadzor predstavlja poseg v (komunikacijsko, informacijsko) zasebnost in varstvo osebnih podatkov delavca. Predmetne temeljne pravice so varovane v okviru različnih sistemov varstva temeljnih pravic (URS, Listine EU, EKČP). V okviru prava EU meje dopustnega nadzora začrtuje Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR), ki jo je treba razlagati v luči Listine EU. Tudi iz smernic Delovne skupine 29 izhaja, da se nadzor lahko izvaja le ob upoštevanju temeljnih načel GDPR, in sicer transparentnosti, sorazmernosti in zakonitosti obdelave. Zaradi delavčevega položaja kot šibkejše stranke v delovnem razmerju pa njegova privolitev praviloma ne bo mogla služiti kot podlaga za izvajanje nadzora. Iz sodne prakse ESČP izhaja, da je za določanje meja dopustnega nadzora bistvena presoja, ali je delavec pri uporabi sredstev IKT lahko utemeljeno pričakoval zasebnost in ali je imel delodajalec zadostno utemeljene interese za izvajanje nadzora. Tudi iz analize slovenske sodne prakse in smernic Informacijskega pooblaščenca izhaja, da je nadzor dopusten le v izjemnih primerih, v katerih delavec ni mogel utemeljeno pričakovati zasebnosti in ko prevladajo interesi delodajalca. Nadzor naj se izvaja le kot ultima ratio. V zvezi s sprejemom specialnih zakonskih pravil GDPR izrecno navaja možnost, da se nadzor na delovnem mestu uredi s specialnimi zakonskimi pravili ali z dvostranskimi avtonomnimi pravili. Ugotavljamo, da bi se v okviru slovenskega pravnega sistema pogoji, razlogi oz. meje dopustnega nadzora nad delavcem z in pri uporabi sredstev IKT lahko uredile predvsem s kolektivnimi pogodbami (na različnih ravneh). S splošnimi akti pa bi bilo primerno, da bi delodajalci določili podrobnejša organizacijska pravila, s katerimi se konkretizirajo obveznosti delavcev in določijo meje dopustne uporabe službene IKT opreme v zasebne namene. Nadalje, ugotavljamo, da bi bilo meje dopustnega nadzora primerno urediti tudi z zakonskimi pravili. V določeni meri bi se lahko zgledovali po finski in nemški ureditvi. Pri tem se zavzemamo za sprejem ureditve skladne z URS in pravom EU, ki ne bi bila nujno podrobna. Korak v pravo smer bi bila že uvedba ustreznih »postopkovnih« varovalk (npr. obveznega sodelovanja delavskih predstavnikov), s katerimi bi preprečili, da bi do neutemeljenega izvajanja nadzora oz. posega v pravico do zasebnosti delavca sploh prišlo.
Keywords: Delovno razmerje, temeljne pravice, nadzor na delovnem mestu, informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), zasebnost delavca, varstvo osebnih podatkov, Informacijski pooblaščenec, komunikacijska zasebnost, Uredba 2016/679 (GDPR), Barbulescu proti Romuniji.
Published in DKUM: 15.07.2020; Views: 1067; Downloads: 487
.pdf Full text (1,30 MB)

10.
Ciljano oglaševanje na družbenih omrežjih : meje dopustnosti medijskega poročanja
Kaja Steblovnik, 2020, master's thesis

Abstract: Ciljano oglaševanje je metoda, ki se je v zadnjem času oglaševalci v veliki meri poslužujejo. Na družbenih omrežjih, kot sta Facebook in Instagram, obstajajo orodja, ki oglaševalcem pomagajo oblikovati oglas prilagojen posebej za ciljno skupino, tako da ta doseže čim večji efekt. Facebook in Instagram, ki ju v naši nalogi podrobneje obravnavamo, za oblikovanje ciljnih skupin uporabljata podatke, ki jih uporabniki delijo na svojih profilih. Na vsebino oglasov, ki se na družbenih omrežjih prikažejo specifičnemu uporabniku, pa vpliva tudi vedenje tega uporabnika.
Keywords: oglaševanje, družbena omrežja, zasebnost, ciljne skupine
Published in DKUM: 03.07.2020; Views: 620; Downloads: 131
.pdf Full text (1,96 MB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica