| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 25
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Primerjava reševanja konfliktov v zasebnem in javnem sektorju: vzgojna in izobraževalna dejavnost
Tina Drobnič, 2023, master's thesis

Abstract: Z magistrskim delom smo poskušali prikazati razlike med konflikti in reševanjem konfliktnih situacij v javnih in zasebnih vzgojno-izobraževalnih ustanovah. V ta namen smo opredelili in opisali pojma javni in zasebni sektor ter opisali primerjavo med zasebnimi in javnimi izobraževalnimi ustanovami. Podrobno smo opisali shemo izobraževalnih ustanov in tu nakazali na razhajanja med javnim in zasebnim. Dalje smo opisali pojem konflikt ter se dotaknili tudi konflikta, ki se pojavi med delom in družino, saj obe sferi predstavljata velik del posameznikovega življenja in se velikokrat prekrivata. Preučili smo tudi vrste konfliktov ter samo reševanje konfliktov, kar nam je pomagalo pri tem, da smo lahko sestavili anketni vprašalnik, ki smo ga naključno preko e-maila poslali na različne javne in zasebne vzgojno izobraževalne ustanove. Zbrane anketne odgovore smo uredili s programom SPSS. Rezultate, ki smo jih zbrali, smo uporabili za potrjevanje oz. zavračanje hipotez. Ugotovili smo, da so zaposleni v javnem sektorju večkrat vpeti v konflikte zaradi uvedbe sprememb na delovnem mestu kot pa zaposleni v zasebnem sektorju. Dalje smo ugotovili, da se reševanje konfliktov med obema sektorjema ne razlikuje, prav tako med obema sektorjema ne zaznamo različnih konfliktnih tipov. Razlike smo zaznali tudi pri pozitivnih vidikih konfliktnih situacij med obema sektorjema. V splošnem pa smo ugotovili, da zaposleni konflikte večkrat doživljajo kot tretja oseba v sporu ter da se v večini poslužujejo reševanja sporov na način, da se z vpleteno osebo, s katero so v konfliktu, pogovorijo ter s pogovorom razrešijo težavo.
Keywords: konflikti, reševanje konfliktov, javni sektor, zasebni sektor, vzgojno-izobraževalne ustanove
Published in DKUM: 11.01.2024; Views: 225; Downloads: 16
.pdf Full text (1,86 MB)

2.
Vpliv čustvene inteligentnosti pri vodenju v zasebni in javni organizaciji
Vesna Stojanović, 2023, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo raziskovali vpliv čustvene inteligentnosti pri vodenju v javni in zasebni organizaciji. Namen magistrskega dela je bil raziskati značilnosti vodenja v javni organizaciji in značilnosti vodenja v zasebni organizaciji s poudarkom na čustveni inteligentnosti. V ospredje raziskovanja smo želeli postaviti doživljanje čustvene inteligentnosti s perspektive vodstvenih delavcev. V magistrskem delu smo uporabili več različnih metod: deskriptivno metodo, komparativno metodo ter metodo kompilacije. V empiričnem delu smo uporabili kvalitativno raziskovalni pristop. S kvalitativnim raziskovalnim pristopom smo se želeli približati konkretnim izkušnjam vodstvenega kadra v zasebni in javni organizaciji, raziskati njihova občutja ter jih lažje spodbuditi izogibanju površinskim odgovorom in raziskati to, kar zaznavajo in doživljajo vsak dan na delovnem mestu. V okviru kvalitativne raziskave smo podatke zbirali z metodo polstrukturiranega intervjuja. V raziskavo smo vključili dve organizaciji – javno in zasebno. Kriterij za udeležbo v raziskavi so izpolnjevale organizacije, ki imajo minimalno pet vodstvenih delavcev. V vsaki organizaciji smo izvedli pet intervjujev. Ugotavljamo, da raziskava pomembnih razlik med organizacijama ni pokazala, kar je v skladu z nekaterimi strokovnimi ugotovitvami, da vodenje kot tako ni pomembno pogojeno le z virom financiranja organizacije, temveč s kulturnimi in socialnimi dejavniki okolja, v katerem organizacija deluje. Ugotavljamo, da je vodenje v osnovi predvsem bolj produkt osebnostnih lastnosti, osebne naravnanosti vodje ter njegovih veščin, posledično tudi njegove stopnje čustvene inteligentnosti kot pa produkt organizacije in virov financiranja. Naša raziskava temelji na sposobnosti vodje za samooceno vodenja in refleksijo lastnega doživljanja sodelavcev in socialnega okolja svojega delovnega mesta. Predpostavlja, da so udeleženci pri samooceni iskreni. Kot razširitev raziskave predlagamo, da se v raziskavo vključijo tudi zaposleni v posamezni organizaciji.
Keywords: čustvena inteligentnost, vodenje, javni sektor, zasebni sektor
Published in DKUM: 11.04.2023; Views: 411; Downloads: 56
.pdf Full text (1,84 MB)

3.
Primerjava etične kulture in etične klime v domovih za starejše v javnem in zasebnem sektorju
Jasna Presečki, 2021, master's thesis

Abstract: Namen raziskave je preučiti dimenzije etične kulture in etične klime v organizacijah javnega in zasebnega sektorja s področja socialne varnosti v Republiki Sloveniji (tj. tri domove za starejše v Republiki Sloveniji, ki so del javnega sektorja in tri domove za starejše, ki so del zasebnega sektorja). Z namenom, da bi ugotovili, ali se posamezne dimenzije etične kulture po tipologiji Kapteina ter posamezne dimenzije etične klime po tipologiji Victorja in Cullna, razlikujejo glede na delovno mesto ter izobrazbo zaposlenih ter ali se le-te razlikujejo glede na to ali je organizacija v lasti države ali v zasebni lasti. Ugotovili smo, da glede na delovno mesto in izobrazbo ni statistično značilnih razlik v ocenah etične klime in etične kulture. Glede na organizacijo, ali je ta v zasebni ali v javni lasti smo ugotovili statistično značilne razlike v ocenah etične kulture, medtem ko smo, pri ocenah etične klime hipotezo le delno sprejeli. Z obdelavo podatkov smo prišli do ugotovitev, da spremenljivki – stopnja izobrazbe zaposlenega in delovno mesto zaposlenega, ne vplivata na zaznavo etične kulture in etične klime v izbranih slovenskih domovih za starejše. Medtem ko spremenljivka – zvrst organizacije (tj. javni versus zasebni sektor), pri etični kulturi vpliva na zaznavo etične kulture v organizaciji, le delno pa to velja za etično klimo.
Keywords: etična kultura, etična klima, domovi za starejše, javni sektor, zasebni sektor
Published in DKUM: 02.03.2022; Views: 840; Downloads: 62
.pdf Full text (3,42 MB)

4.
Razlike v bolniški odsotnosti med računovodji javnega in zasebnega sektorja
Biserka Lubej, 2020, master's thesis

Abstract: Bolniška odsotnost je pomemben dejavnik, ki ga zaradi številnih negativnih posledic občutijo tako zaposleni kot tudi delodajalci. Vsak delodajalec lahko z različnimi ukrepi pripomore k manjši bolniški odsotnosti, popolnoma preprečiti pa tega ne more. Bolniška odsotnost je vsaka odsotnost z dela zaradi bolezni, poškodb in drugih zdravstveno upravičenih razlogov, kot sta na primer skrb za bolnega družinskega člana, darovanje krvi ipd. Ne smemo pozabiti, da je pozornost potrebno posvetiti ne zgolj kurativnim, ampak tudi preventivnim ukrepom. Pričujoča magistrska naloga temelji na primerjavi bolniške odsotnosti v javnem in zasebnem sektorju. Namen naloge je s pomočjo anketnega vprašalnika ugotoviti, ali med računovodji prihaja do razlik z vidika bolniške odsotnosti. Za izvedbo raziskave je bilo pridobljenih 229 ustreznih anket s strani računovodij v Sloveniji. Ker so računovodje obremenjeni, posebej v času računovodskih poročil, smo v ta namen izdelali nezahteven anketni vprašalnik in tako prišli do odgovorov na naša vprašanja. Raziskava je temeljila na podatkih, ki smo ji zbrali s pomočjo spletnega vprašalnika. Za pregled vseh vprašanj iz anketnega vprašalnika smo uporabili frekvenčno analizo, oblikovali frekvenčne tabele, v katerih smo prikazali število in odstotek odgovorov, izračunali smo povprečje, standardni odklon in standardno napako aritmetične sredine. Pri preverjanju hipotez smo uporabili t-test in Pearsonov korelacijski koeficient. Rezultati raziskave so pokazali, da nismo uspeli dokazati razlik med bolniško odsotnostjo javnega in zasebnega sektorja na podlagi simptomov, zaradi katerih odhajajo oz. ne odhajajo v bolniški stalež. Čeprav je bilo nekoliko več odhodov v bolniško na podlagi simptomov v javnem sektorju, so bile zaznane razlike zelo majhne. V povprečju je več bolniških odsotnosti pri ženskah kot pri moških, ne glede na sektor v katerem delajo. Spol ima vpliv na bolniški stalež in uspelo nam je dokazati, da je več bolniško odsotnih žensk.
Keywords: Ključne besede, bolniška odsotnost, vzroki bolniške odsotnosti, zmanjšanje bolniških odsotnosti, računovodje, javni sektor, zasebni sektor.
Published in DKUM: 15.12.2020; Views: 1316; Downloads: 170
.pdf Full text (1,03 MB)

5.
Zadovoljstvo žensk s kakovostjo zdravstvene obravnave na primarni ravni
Tjaša Pšeid, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Zdravstvena obravnava žensk na primarni ravni zahteva veliko veščin medicinske sestre in zdravnika. Še posebej so pomembne komunikacijske veščine, verbalne in neverbalne, s katerimi dosežemo zadovoljstvo pacientk pri zdravstveni obravnavi. Medicinska sestra lahko s svojo profesionalnostjo in individualnim ter celostnim pristopom pripomore h kakovostnejši obravnavi ter večjemu zadovoljstvu pacientk. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo in deskriptivno metodo dela. Raziskavo smo izvedli z metodo anketiranja. Anketa je vsebovala 22 vprašanj. Sodelovalo je 81 pacientk, ki so bile obravnavane v dispanzerju za ženske v okviru javne mreže ali zasebnih ginekoloških ambulant. Pridobljene podatke smo predstavili s pomočjo opisne in grafične statistike. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da je višje zadovoljstvo pacientk, ki obiskujejo zasebne ginekološke ambulante. Pacientke zasebnih ginekoloških ambulant so prav tako bolj zadovoljne s kakovostjo zdravstvene obravnave s strani medicinskih sester. Zaradi dolgih čakalnih dob v izbrani ambulanti je bistven del žensk pripravljenih zamenjati dispanzer v okviru javne mreže ali zasebno ginekološko ambulanto. Diskusija in zaključek: Zadovoljstvo pacientov nam predstavlja ključen pomen pri dopolnjevanju in izboljšanju zdravstvene obravnave na primarni ravni. Komunikacija in medsebojni odnosi med zdravstvenim osebjem morajo biti profesionalni, da lahko zagotovimo čim višjo kakovost in posledično lahko pričakujemo visoko stopnjo zadovoljstva uporabnikov storitev.
Keywords: zadovoljstvo, dispanzer za ženske, kakovost, javni sektor, zasebni sektor.
Published in DKUM: 01.12.2020; Views: 858; Downloads: 112
.pdf Full text (1,12 MB)

6.
Percepcije o deljenju osebnih podatkov z državnimi in zasebnimi organizacijami : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Živa Drobnič Kvartuč, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Digitalizacija, ki sodi med aktualne trende in povzroča čedalje obsežnejše zbiranje podatkov, organizacijam omogoča učinkovitejše upravljanje in poslovanje. Poleg prednosti pa digitalizacija prinaša tudi številne izzive, povezane z ustreznim varovanjem in upravljanjem podatkov. Prav tako je pomembno zagotavljanje pozitivnih javnih percepcij glede deljenja osebnih podatkov, saj to vpliva na lažje pridobivanje podatkov s strani organizacij. Raziskave kažejo, da na pripravljenost ljudi za deljenje osebnih podatkov vplivajo različne okoliščine, med drugim tudi zaznava tveganj in občutljivosti podatkov, zaupanje v organizacije ter namen zbiranja podatkov. Kljub temu primanjkuje raziskav, ki bi se osredotočale na razlike v percepcijah glede zbiranja osebnih podatkov s strani državnih in zasebnih organizacij. Raziskovanje tovrstnih razlik je pomembno zaradi različne narave dela organizacij in različnih namenov zbiranja podatkov. Z namenom ugotoviti, ali obstajajo razlike v percepcijah glede deljenja osebnih podatkov z državnimi in zasebnimi organizacijami, je bila v diplomskem delu izvedena kvantitativna raziskava med uporabniki spleta v Sloveniji. Ugotavljalo se je, ali med respondenti obstajajo razlike v pripravljenosti za deljenje osebnih podatkov glede na vrsto organizacij, namen zbiranja podatkov in zaupanje v organizacije. Rezultati so pokazali, da v pripravljenosti respondentov za deljenje osebnih podatkov z državnimi in zasebnimi organizacijami ne obstajajo statistično značilne razlike, medtem ko je pripravljenost za deljenje osebnih podatkov povezana s pridobitvijo individualne koristi, zaupanje v državne organizacije pa je povezano s pripravljenostjo za deljenje osebnih podatkov z njimi. Respondenti so sicer najmanj pripravljeni deliti osebne podatke z nadzorstvenimi organizacijami. Ugotovitve raziskave pomembno prispevajo k razumevanju okoliščin, povezanih s pripravljenostjo ljudi za deljenje osebnih podatkov, uporabne pa so za organizacije pri spodbujanju sodelovanja ljudi pri zbiranju osebnih podatkov in krepitvi zaupanja javnosti v njihovo delo.
Keywords: diplomske naloge, osebni podatki, zbiranje, deljenje, javni sektor, zasebni sektor, javne percepcije
Published in DKUM: 22.07.2020; Views: 1095; Downloads: 142
.pdf Full text (983,97 KB)

7.
Primerjava zakonskih podlag pri izplačilu dodatkov pri plačah med javnim in zasebnim sektorjem v republiki sloveniji in hrvaški
Mihaela Polanec, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V javnem in zasebnem sektorju naletimo na velike razlike na različnih področjih. Izpostavili bomo plače, kakšna je sestava plače, kakšne so plače v javnem sektorju ter kakšne v zasebnem sektorju. Natančneje bomo obravnavali dodatke pri izplačilu plač. Tako v javnem, kot zasebnem sektorju naletimo na enako imenovane dodatke pri izplačilu plač. Razlika med njimi so zakonske podlage ter višina teh dodatkov. Zakonske podlage so v javnem sektorju enotne. V zasebnem sektorju višino dodatka določajo kolektivne pogodbe, katere so napisane za vsako dejavnost posebej. Iz tega lahko ugotovimo, da se višina dodatka pri izplačilu plač ne razlikuje samo med javnim in zasebnim sektorjem, temveč tudi med različnimi dejavnostmi v samem zasebnem sektorju. Izpostavili bomo dodatek na delovno dobo, ter dodatek za manj ugoden delavni čas. Primerjali bomo ta dva dodatka med javnim in zasebnim sektorjem, naredili bomo primerjavo tudi med različnimi dejavnostmi v zasebnih sektorjih. Raziskali bomo tudi zakonske podlage za dodatke pri izplačilu plač v Republiki Hrvaški. Tako bomo naredili tudi primerjavo med višinami dodatkov med RS in RH.
Keywords: javni sektor, zasebni sektor, plače, dodatek pri izplačilu plač.
Published in DKUM: 18.12.2019; Views: 976; Downloads: 88
.pdf Full text (1,54 MB)

8.
Motivacija in zadovoljstvo računovodij: primerjava med javnim in zasebnim sektorjem
Klavdija Vrečič, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo temelji na primerjavi motivacije in zadovoljstva računovodij v javnem in zasebnem sektorju. Namen naše raziskovalne naloge je s pomočjo anketnega vprašalnika ugotoviti, ali med računovodji javnega in zasebnega sektorja prihaja do razlik z vidika motiviranosti in zadovoljstva. Za izvedbo raziskave je bilo pridobljenih 200 anket s strani računovodij, obeh sektorjev, iz celotne Slovenije. Raziskava je temeljila na podatkih, ki smo jih zbrali s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, distribuiranega preko elektronske pošte in družbenega omrežja Facebook. Anketni vprašalnik je sestavljen iz štirih sklopov. Podatki so se zbirali na način, preko katerega ni bilo mogoče identificirati respondenta, kar zagotavlja anonimnost. Dobljene podatke smo analizirali s pomočjo ShapiroWilkovega testa, Studentove t-test metode, Spearmanovega testa korelacije ter Mann-Whitneyevega U testa. Rezultati raziskave so pokazali, da med tistimi v javnem sektorju in tistimi v gospodarstvu res obstajajo statistično značilne razlike glede zadovoljstva na delovnem mestu, in sicer je le-to večje pri računovodjih zasebnega sektorja. Ugotovljeno je bilo, da je z motivacijo pozitivno in statistično značilno povezanih vseh pet meritev (pohvala, dobri odnosi, delovni pogoji, možnost napredovanja, plača), vendar so z vidika moči pozitivne povezanosti delovni pogoji tisti, ki niso bolj močno povezani od plače, kar pomeni, da je plača pomembnejši motivator. Z vidika motivacije ni zaznanih statistično značilnih razlik med računovodji v zasebnem sektorju in tistimi v javnem sektorju. Čeprav so v rezultatih zaznane zelo majhne razlike v povprečjih in mediani med sektorjema, je ta razlika le zaradi naključja.
Keywords: motivacija, zadovoljstvo, računovodja, javni sektor, zasebni sektor
Published in DKUM: 23.10.2019; Views: 1248; Downloads: 262
.pdf Full text (877,24 KB)

9.
JAVNO-ZASEBNO PARTNERSTVO V EVROPI V OBDOBJU 2010 - 2015
Ines Unuk, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Javno-zasebno partnerstvo je vedno bolj priljubljena oblika zagotavljanja javnih dobrin in storitev. Je dolgoročno partnerstvo med zasebnim in javnim sektorjem, ki skrbi za zagotavljanje javnih dobrin in izvajanje javnih storitev. Hkrati je orodje vlade, v primeru pomanjkanja državnega denarja in javnih infrastruktur. V javno-zasebnem partnerstvu se združijo spretnosti, znanja in sredstva obeh sektorjev, razdelijo se tveganja in odgovornosti. Vlada izkoristi strokovna znanja zasebnega sektorja in omogoča, da se zasebniki osredotočijo na sam projekt; politiko, načrtovanje in regulacijo pa prepustijo vladi. V diplomskem projektu smo analizirali stanje JZP v Evropi v obdobju 2010–2015, saj nas je zanimalo medsebojno konkuriranje in uspešnost držav na trgu JZP. Po narejeni analizi smo ugotovili, da Velika Britanija prednjači na trgu JZP tako po številu sklenjenih projektov kot tudi po njihovi vrednosti. Veliki Britaniji po številu projektov sledijo Francija, Nemčija, Španija, Belgija, Nizozemska, Italija, Danska, Turčija, Hrvaška, Grčija, Irska, Poljska, Portugalska, Češka, Litva, Avstrija, Finska, Luksemburg, Bolgarija, Švedska. Po vrednosti projektov pa ji sledijo Francija, Turčija, Italija, Španija, Nizozemska, Belgija, Nemčija, Portugalska, Irska, Danska, Švedska, Finska, Grčija, Poljska, Hrvaška, Avstrija in Češka. Največ projektov JZP je bilo sklenjenih v izobraževalnem sektorju, sledil mu je promet, zdravstvo, splošne javne storitve, javni red in varnost, okolje, stanovanjski sektor, rekreacija in kultura, telekomunikacije in energija. Glede na vrednost JZP projektov, ki so bili sklenjeni v tem obdobju, je prednjačil prometni sektor, sledijo mu zdravstvo, izobraževanje, okolje, javni red in varstvo, splošne javne storitve, stanovanjski sektor, telekomunikacije, rekreacija in kultura ter energija. Analizirali smo tudi sofinanciranje projektov JZP s strani Evropske investicijske banke. EIB je največ projektov JZP financirala v Veliki Britaniji sledijo ji Francija, Španija, Italija, Nizozemska, Nemčija, Švedska, Irska, Portugalska, Turčija, Belgija, Finska, Poljska, Hrvaška, Grčija in Avstrija. Največ projektov JZP je sofinancirala v prometnem sektorju, sledijo mu zdravstvo, izobraževanje in okolje. Že zgodovinski zapisi iz 18. stoletja pričajo o uspešnem sodelovanju Velike Britanije z zasebnim sektorjem, ki se je začelo z vključitvijo zasebnega sektorja v čiščenje uličnih svetilk. Velika Britanija tako tudi v novejši zgodovini ostaja na samem vrhu trga JZP, s čimer ostalim evropskim državam dokazuje, kako uspešno je lahko zagotavljanje javnih dobrin in izvajanje javnih storitev s pomočjo zasebnega sektorja. Ker je vpliv gospodarske krize prisoten še danes in bo prisoten še v prihodnjih letih, se bodo države spopadale s primanjkovanjem državnega denarja. To bo vladam otežilo ustrezno zagotavljanje javnih dobrin in storitev. JZP bo tako predstavljalo eno izmed glavnih rešitev za zagotavljanje potrebnih javnih dobrin in storitev.
Keywords: Javno-zasebno partnerstvo Javni sektor Zasebni sektor Država Vlada Evropska investicijska banka Eurasia predor
Published in DKUM: 09.11.2016; Views: 2484; Downloads: 206
.pdf Full text (803,20 KB)

10.
Primerjava usposabljanj oseb, zadolženih za osebno varovanje v javnem in zasebnem sektorju : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varstvoslovje
Boštjan Grm, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo proučevali usposabljanje oseb zadolženih za osebno varovanje v javnem in zasebnem sektorju. Predstavili pa smo tudi usposabljanje Close Protection Unit (CPU) mednarodne mirovne civilne misije Združenih narodov (UN) UNMIK na Kosovu in ga primerjali z usposabljanjem policist specialist – varnostnik Centra za varovanje in zaščito (PSV CVZ). Ugotovili smo, da morajo osebe zadolžene za osebno varovanje imeti številne sposobnosti in znanja, ki jim omogočajo svoje delo opravljati strokovno. Ugotovili smo, da se usposabljanja v zasebnem in javnem sektorju med seboj razlikujejo. Razlike so opazne predvsem v obsegu učnih vsebin ter seveda v obsegu učnih ur. V zasebnem sektorju usposabljanje za varnostnika telesnega stražarja traja 130 ur, v javnem sektorju pa usposabljanje za PSV CVZ traja 528 ur. V obeh sektorjih so natančno določeni pogoji kdo lahko pristopi k usposabljanju za osebo zadolženo za osebno varovanje. Ti pogoji so vezani predvsem na doseženo stopnjo izobrazbe, delovno dobo, zahtevan je izpit B kategorije, dovoljenje za posest in nošenje orožja itd. Ob primerjanju usposabljanja služb UNMIK CPU in CVZ pa smo ugotovili, da je CPU UNMIK bilo za sprejem v učno enoto potrebno opraviti zelo zahteven test iz streljanja, prav tako pa je razlika tudi v usposabljanju za rokovanje z orožjem. V UNMIK CPU se je potrebno kvalificirati za rokovanje in streljanje s kratkocevnim orožjem, pa tudi z brzostrelko ter jurišno puško, kar pri usposabljanju za PSV CVZ ni potrebno. Razlika je opazna tudi pri usposabljanju v prvi pomoči in tehnikah samoobrambe. CVZ obravnava temo prve pomoči dokaj široko, med tem ko se v CPU UNMIK več ali manj koncentrira na "strelne rane", "poškodbe telesa ob eksploziji" oziroma krvavitve nasploh ter srčne zastoje. Področje samoobrambe pa je v okviru usposabljanja v CPU UNMIK vezano predvsem na pridobitev določenih specifičnih znanj.
Keywords: varnost, nacionalna varnost, zasebna varnost, zagotavljanje varnosti, varovanje, javni sektor, zasebni sektor, policija, varnostniki, telesni stražarji, vojska, usposabljanje, primerjave, diplomske naloge
Published in DKUM: 25.10.2016; Views: 3197; Downloads: 177
.pdf Full text (1,12 MB)

Search done in 0.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica