1. |
2. Primerjalna analiza pritožbenih mehanizmov med delom občinskih redarjev, zasebnih varnostnikov in detektivov v Sloveniji in na Hrvaškem : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeTea Makovec, 2023, undergraduate thesis Abstract: Pritožbo lahko posameznik vloži takrat, kadar se ne strinja z dejanjem ali opustitvijo dejanja represivnega organa, saj ti razpolagajo s pooblastili, med katerimi so tudi prisilna sredstva. Vsak organ mora že po zakonu varovati človekove pravice in njegove svoboščine, vendar se to ne zgodi vedno, zato je pomembno imeti ustrezno vzpostavljen pritožbeni mehanizem. Med najbolj razdelanimi je tisti v policiji, toda ker policisti niso edini, ki posegajo v človekove pravice in svoboščine, v tem zaključnem delu obravnavamo pritožbene postopke zoper delo občinskih redarjev, zasebnih varnostnikov in detektivov v Republiki Sloveniji in Republiki Hrvaški. Poleg pritožbenih postopkov smo predstavili še zakonsko ureditev, pooblastila in nadzor nad vsako dejavnostjo. Nadzor nad njimi mora biti vzpostavljen nepristransko in neodvisno. V obeh državah nadzor nad prej naštetimi dejavnostmi opravljata Ministrstvo za notranje zadeve in policija. Na Hrvaškem nadzor nad občinskimi redarji poleg ministrstva opravlja organ državne uprave pristojen za občinske zadeve, pri nas pa nad detektivsko dejavnostjo bdi Detektivska zbornica Republike Slovenije. Tako na Hrvaškem kot v Sloveniji je vzpostavljen pritožbeni mehanizem, ki posamezniku omogoča, da vloži pritožbo, če meni, da so mu bile z uveljavljenjem represivnih pooblastil, kršene njegove pravice. Toda skozi zaključno delo smo ugotovili, da pritožbeni mehanizmi ne zagotavljajo enake obravnave, zato bi se pri nas in v Republiki Hrvaški moral vzpostaviti samostojen pritožbeni organ, ki bi deloval ločeno od institucij in bi reševal pritožbe nad delom represivnih organov.
Keywords: pritožbeni mehanizmi, občinski redarji, zasebni varnostniki, detektivi, Slovenija, Hrvaška, diplomske naloge
Published in DKUM: 26.04.2023; Views: 814; Downloads: 89
 Full text (1,03 MB) |
3. Vloga detektiva pri preiskovanju nezvestobe : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeAleksander Godler, 2022, undergraduate thesis Abstract: Preiskovanje nezvestobe velja za eno najbolj delikatnih detektivskih opravil, ki vzbuja veliko etičnih in moralnih vprašanj. Ponavadi je to tudi tisto opravilo, zaradi katerega širša javnost detektive pozna. V diplomskem delu je bilo ugotovljeno, da se bodo detektivi tudi v prihodnosti ukvarjali s preiskovanjem nezvestobe, zaradi česar je smiselno pridobiti globlje razumevanje njihove vloge pri tovrstnih primerih. Samo javno mnenje o delu detektiva pa je v Republiki Sloveniji precej popačeno in v veliki meri temelji na gledanju televizijskih nanizank ter filmov. Diplomsko delo se osredotoča tudi na nevarnosti, ki jim je detektiv pri tovrstnih primerih izpostavljen. Ugotovitve imajo podlago v intervjujih in anketi s slovenskimi detektivi, ki opisujejo detektivsko delo kot stresno, naporno, nepredvidljivo, razburljivo, nevarno in dinamično. Samo preiskovanje pa je velikokrat oteženo zaradi najrazličnejših omejitev, kjer izstopa pričakovana zasebnost. Detektiv mora pri preiskovanju nezvestobe reagirati hitro, a previdno, da ne prekorači mej zakonitosti. Samega povpraševanja po detektivih za preiskovanje nezvestobe je v Republiki Sloveniji veliko, kar pomeni, da imajo detektivi s tem veliko dela, pa tudi zaslužka. Pri mednarodni primerjavi je bilo ugotovljeno, da se države razlikujejo predvsem v tem, da dokazi o nezvestobi ponekod vplivajo na postopke sodišč, podrugod pa ne. Veliko razlik pa se je pokazalo tudi pri uporabi tehničnih sredstev. Hrvaški detektivi lahko uporabljajo sledilno napravo, v drugih proučevanih državah pa se tega ne sme. Za razliko od slovenskih detektivov, imajo hrvaški in ameriški celo pravico do hrambe in nošenja orožja. Ugotovljeno pa je bilo, da je detektivsko preiskovanje nezvestobe v vseh primerjanih državah prisotno v veliki meri.
Keywords: detektivi, detektivska dejavnost, zasebni preiskovalci, preiskovanje nezvestobe, diplomske naloge
Published in DKUM: 13.09.2022; Views: 486; Downloads: 88
Full text (1,53 MB) |
4. Možnosti delovanja detektivov na področju bagatelne kriminalitete : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Informacijska varnostBenjamin Kocbek, 2021, undergraduate thesis Abstract: V zaključnem delu so bile raziskane možnosti delovanja zasebnih detektivov na področju bagatelne kriminalitete. Tema naloge ima dva ključna elementa, in sicer zasebni detektivi, ki v Sloveniji delujejo kot gospodarska dejavnost v zasebnem sektorju in bagatelna kriminaliteta, s katero označujemo lažja kazniva dejanja. Med samo izdelavo naloge so bile z viri in raziskovalnim delom raziskane možnosti povezave med tema dvema elementoma.
V Sloveniji bagatelno kriminaliteto odkriva, preprečuje in preiskuje policija. Ta zbere dokazno gradivo in vse, kar bi lahko pomagalo državnim tožilcem pri pregonu tovrstnih kaznivih dejanj. Policija pa mora za večjo učinkovitost pri odkrivanju kriminalitete sodelovati z zasebno varnostnimi službami in zasebnimi detektivi, ki v sklopu svojega dela večkrat zasledijo kaznivo dejanje, o katerem morajo poročati policiji.
Keywords: diplomske naloge, bagatelna kriminaliteta, zasebni detektivi, detektivska dejavnost, kazenski pregon
Published in DKUM: 04.05.2021; Views: 893; Downloads: 126
Full text (735,92 KB) |
5. Informatorji : magistrsko deloAleš Sladič, 2012, master's thesis Abstract: Informacije v informacijski družbi in sodobnem svetu so za posameznika, kot tudi za organizacijo in dejavnost, v kateri deluje, ključnega pomena. Kdor ima pravo informacijo ob pravem času, ima tudi moč in s tem prednost pred drugimi subjekti. Kako se pride do prave informacije, pa je ključ do uspeha. Družba in posamezniki si že dolgo prizadevajo najti poti do pravih in kakovostnih informacij. Pri tem ključno vlogo igrajo obveščevalna dejavnost, policija, detektivska dejavnost in novinarstvo. Njihova ključna dejavnost temelji na pridobljenih informacijah. Vsaka od teh dejavnosti izbira med izdelanimi in predpisanimi načini zbiranja in vrednotenja informacij ter upravljanja z njimi. Pri zbiranju dobrih in kakovostnih informacij pa je še vedno primarna vloga človeka oziroma osebe, ki tako informacijo lahko dobi oziroma jo že ima. Znano je, da so v vsako od teh dejavnosti za pridobivanje informacij še vedno vključeni ljudje, ki lahko pridobijo informacije oziroma jih že imajo, in da bi zanje lahko bile koristne. Osebe, ki opravljajo delo pridobivanja informacij, imenujemo informatorji, viri, tajni sodelavci in podobno. Izraz informator izvira iz kriminalističnopreiskovalnega dela. Gre za osebo, ki zagotavlja oziroma priskrbi privilegiran podatek o osebi, organizaciji oziroma nekem dejanju. Informacija mora biti zaupne narave, torej da je poznana le določenemu krogu ljudi. Zato je zelo pomembna tudi zaupna identiteta informatorja. Pri tem pa naletimo na občutljivost podatkov o informatorjih, virih in tajnih sodelavcih. Znani so nekateri načini dela z informatorji, vendar pa je do konkretnega dela z njimi zelo težko priti, saj gre pri tem za zaupne podatke, ki so javnosti nedostopni.
Ker so načini zbiranja, uporabe in posredovanja informacij s pomočjo informatorjev največkrat zakonsko predpisani, je javnosti dostopen tudi del dela z informatorji. Najbolje je zakonsko urejeno zbiranje informacij s pomočjo informatorjev za policijo in obveščevalno službo, za omenjeni službi so natančno določeni zakonsko in podzakonsko predpisani postopki glede dovoljenega načina zbiranja in vrednotenja podatkov ter upravljanja z njimi. Manj določno predpisan je postopek za novinarsko in detektivsko dejavnost, saj to nista državna organa, ampak delujeta samostojno, informacije pa ne prinašajo takih posledic kot pri policiji oziroma obveščevalni službi. Med posameznimi dejavnostmi pri zbiranju informacij s pomočjo informatorjev oz. virov so velike razlike.
Keywords: informatorji, policija, novinarstvo, zasebni detektivi, obveščevalne službe, magistrska dela
Published in DKUM: 04.12.2012; Views: 2850; Downloads: 546
Full text (520,63 KB) |
6. |
