| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
AVTONOMIJA JAVNIH IN ZASEBNIH SREDNJIIH ŠOL
Nina Bošnjak, 2009, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK Teoretično lahko avtonomijo pojmujemo na več načinov, vendar bi v praksi morala biti avtonomija izhodišče koncepta šole. Če šola nima avtonomije, je njeno delo ovirano. Vendar pa je avtonomija šole odvisna tako od avtonomije učiteljev kot tudi od avtonomije učencev. Te tri avtonomije so med seboj nerazdružljivo povezane. Sistem je naravnan tako, da določa posamezne cilje, ki jih tako učitelji kot učenci morajo doseči za kvaliteten vzgojno izobraževalni proces, obenem pa jim dopušča proste roke, da v sistem vključijo svoje znanje in strokovno usposobljenost in s tem naredijo sistem bolj oseben in privlačen za vse udeležence. Za razvoj avtonomije šole je smiselno in spodbudno, da imajo tako učitelji kot učenci svoj del avtonomije, da jo uresničujejo, saj s tem kažejo svojo odgovornost do sistema. V empirični raziskavi so sodelovali učitelji in dijaki tako zasebnih kot javnih srednjih šol. Vprašanja v raziskavi se nanašajo na strokovno avtonomijo učiteljev na različnih področjih in na avtonomijo dijakov; le kolikšna ta je ter kje in kako jo lahko uporabijo. Dokaj veliko število učiteljev se čuti strokovno usposobljene in avtonomne, medtem ko bi dijaki zase hoteli imeti še več avtonomije.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: avtonomija učiteljev in učencev, avtonomija v Evropi, zasebne in javne srednje šole, strokovna avtonomija učiteljev.
Published: 23.12.2009; Views: 2600; Downloads: 470
.pdf Full text (608,39 KB)

2.
Zasebno šolstvo v Sloveniji : diplomsko delo
Martina Šetina Čož, 2002, undergraduate thesis

Keywords: zasebne šole, Republika Slovenija
Published: 06.06.2012; Views: 959; Downloads: 89
URL Link to full text

3.
JAVNE IN ZASEBNE GLASBENE ŠOLE
Andreja Klinc, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Glasbeno izobraževanje v Republiki Sloveniji urejajo Zakon o glasbenih šolah, Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter Zakon o zavodih. V Republiki Sloveniji je glasbeno izobraževanje prostovoljno in se izvaja v javnih ter zasebnih glasbenih šolah, ki imajo praviloma statusno obliko zavodov. Vpisane so v sodni register in v centralni razvid Ministrstva za izobraževanje znanost in šport. V šolskem letu 2015/2016 je bilo v razvid vpisanih 68 izvajalcev javno veljavnih programov. Z diplomskim delom želim predstaviti pravno ureditev javnih in zasebnih glasbenih šol v Republiki Sloveniji. Podrobneje sem analizirala organizacijo, pogoje za ustanovitev glasbenih šol, financiranje, programsko usmerjenost glasbenih šol, nadzor in zaposlovanje. Obdelala sem tudi statistične podatke po posameznih segmentih. V diplomskem delu se podrobneje posvečam delitvi zasebnih glasbenih šol na zasebne šole s koncesijo in zasebne šole brez koncesije ter delitvi zasebnih šol glede na javno veljavni program, ki ga izvajajo. Namen diplomskega dela je bilo pripraviti priročnik z navodili za ustanovitev zasebne glasbene šole. Opisani so zakonsko določeni pogoji in postopek ustanovitve. Javni glasbeni sistem vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji poteka vzporedno z osnovnošolskim izobraževanjem in je pretežno financiran s strani države in lokalnih skupnosti. Podoben sistem imajo države vzhodne Evrope, zato sem del diplomskega dela namenila tudi glasbeno izobraževalnim sistemom držav zahodne in severne Evrope.
Keywords: Javne glasbene šole, zasebne glasbene šole, zavod, negospodarske dejavnosti, javna mreža glasbenih šol, javno veljavni programi glasbenih šol, koncesija, zasebne šole s koncesijo, zasebne šole brez koncesije, nadomestne glasbene šole, alternativne glasbene šole.
Published: 18.11.2016; Views: 1568; Downloads: 316
.pdf Full text (1,30 MB)

4.
Možnosti zgodnjega pridobivanja drugega jezika v Avstriji in Sloveniji
Ivanka Peršuh Greif, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava možnosti zgodnjega pridobivanja drugega jezika v Avstriji in Sloveniji. V začetnem delu najprej opredelimo pojme dvojezičnosti, večjezičnosti, zgodnje simultane in konsekutivne dvojezičnosti, dvojezičnost neke družbe ter obravnava probleme, povezane z večjezično vzgojo v določenem okolju. V nadaljevanju se osredotočamo na možnosti pridobivanja drugega jezika v kontekstu javnih in zasebnih vrtcev in šol, v mednarodnih šolah in v okviru manjšinskega izobraževanja. Posebej na področju javnih in zasebnih šol gre za izobraževanje, kjer se vedno bolj uveljavlja poučevanje po metodi CLIL-a. Ta metoda se nanaša na pouk učnega predmeta preko jezika, vendar je zelo pomembna za pridobivanje drugega jezika. V tem sklopu se tematika navezuje na usmeritev Evropske unije, katere cilj je, da bi posamezniki ob maternegm jeziku obvladali še dva tuja jezika. Gre za usmeritev, ki v globaliziranem svetu pridobiva na pomenu. V okviru mednarodnih šol gre v osnovi za pouk v jeziku, ki se razlikuje od uradnega jezika posamezne države, prav to pa omogoča individualno dvojezičnost. Omejitve se v tem primeru kažejo v lokaciji teh šol, saj so večinoma prisotne zgolj v glavnih mestih posameznih držav in so dostopne zgolj premožnemu delu prebivalstva. Ker je manjšinsko šolstvo regionalno omejeno, se večina nadaljnih možnosti za pridobivanje drugega jezika zarisuje znotraj javnega šolstva obeh držav.
Keywords: dvojezičnost, pridobivanje drugega jezika, Avstrija, Slovenija, CLIL, nemščina, javne šole, zasebne šole, mednarodne šole, manjšinsko šolstvo, javni vrtci, zasebni vrtci
Published: 10.10.2016; Views: 385; Downloads: 56
.pdf Full text (1,43 MB)

5.
Zasebne šole v Nemčiji
Špela Zalokar, 2019, master's thesis

Abstract: V Nemčiji se opaža porast zasebnega šolstva, vsako leto se ustanavlja vedno več zasebnih šol in tudi vedno več staršev svoje otroke vpisuje na zasebne šole. Čeprav so nekoč zasebne šole veljale za elitne šole in za šole, ki so namenjene samo premožnejšem sloju prebivalstva, se je to zelo spremenilo. Dandanes najdeš raznoliko mešanico učencev, ki prihajajo iz različnih družbenih slojev. Saj so tudi zasebne šole stopile korak nižje in omogočile šolanje vsem. Ena izmed prilagoditev je tudi ta, da so šolnine prilagodili socialnim statusom učencev oziroma njihovim staršem. Prav tako je nabor različnih zasebnih šol v Nemčiji zelo pester. Starši lahko svoje otroke vpišejo v kar pet različnih kategorij zasebnega šolstva. V grobem poznajo konfesionalne šole, alternativne šole, zasebne šole, ki so združene v Združenje zasebnih šol, internacionalne zasebne šole in biligualne/dvojezične zasebne šole. Vsaka od teh šol imajo svoje določitve in ureditve ter tudi določena pedagoška načela. Namen magistrske naloge je ta, da podrobneje spoznamo razvoj zasebnega šolstva in kakšna je danes slika zasebnega šolstva v Nemčiji.
Keywords: zasebne šole, šolstvo, porast, konfesionalne šole, alternativne šole, svobodne šole, internacionalne zasebne šole
Published: 02.08.2019; Views: 660; Downloads: 41
.pdf Full text (1,86 MB)

Search done in 0.1 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica