| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 16
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
2.
3.
4.
ZAPOSLOVANJE TUJCEV V REPUBLIKI SLOVENIJI IN REPUBLIKI HRVAŠKI
Emanuela Borse, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je primerjava med slovenskim in hrvaškim pravnim sistemom, kar se tiče zaposlovanja tujcev. Slovenija je članica EU in zanjo velja načelo prostega gibanja oseb. V Sloveniji poznamo dva načina zaposlovanja tujcev in sicer za delavce, ki prihajajo iz držav članic EU ter za delavce, ki so državljani tretjih držav. Republika Hrvaška pa še ni članica EU, zato ima enoten način zaposlovanja, ki velja za vse tujce ne glede iz katere države prihajajo. Ta institut sem izbrala zato, ker je zelo pomemben tako za delavca, kot tudi za delodajalca in pa tudi zato, ker imajo migracije dandanes zelo velik pomen. Delavci so v današnjem času pripravljeni menjati ekonomski prostor zaradi stroškov življenja in pričakovanih dohodkov. Večinoma se selijo iz manj razvitih v razvitejše predele sveta. Delodajalci pa imajo možnost za pridobivanje novih delavcev zlasti v deficitarnih poklicih.
Keywords: zaposlovanje tujcev, delovna dovoljenja, prost pretok delavcev
Published: 15.12.2009; Views: 2415; Downloads: 316
.pdf Full text (428,83 KB)

5.
ZAPOSLOVANJE TUJCEV V GORIŠKI REGIJI
Milena Spačal, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Zaposlovanje tujcev postane nujno v primerih, ko med domačimi iskalci zaposlitve delodajalci ne uspejo pridobiti dovolj ustreznega kadra. Delodajalci vse pogosteje navajajo pomanjkanje delavcev kot glavni omejitveni dejavnik. Če bi bilo zaposlovanje v takšnih primerih onemogočeno, bi morali delodajalci zmanjšati ali celo opustiti svojo dejavnost, ker pač brez ustreznega kadra poslovanje ni mogoče. Zato ima tudi Slovenija ustrezno regulacijo, ki omogoča zaposlovanje in delo tujcev. V tem diplomskem delu podrobneje analiziramo obseg zaposlovnja tujcev ter delež zaposlovanja tujcev glede na brezposelne osebe v Goriški regiji, kot regiji ki je bila v minulih letih namreč znana kot ena od regij v Republiki Sloveniji z najnižjimi stopnjami brezposelnosti. Primerjali smo z Zasavsko in Pomursko regijo, ki imata nadpovprečno stopnjo brezposelnosti. Poleg tega smo preveri še hipotezo, da je največ delovnih dovoljenj izdanih državljanom iz držav nekdanje SFRJ in ali se to število zmanjšuje ali povišuje. Ustrezno temu smo preverili izobrazbeno sestavo zaposlenih tujcev. Postavili smo si hipotezo, da se je izobrazbena struktura zaposlenih tujcev v Goriški regiji pomembno spreminjala v korist povečevanja deleža z višjo strokovno izobrazbo. Kakšen bo slovenski trg delovne sile v prihodnosti je težko napovedati. Upoštevaje demografska gibanja in dosedanje potrebe je mogoče predvideti da bo zaposlovanje tujcev na slovenskem trgu dela, tako državljanov držav članic EU, EGP in Švicarske konfederacije kot državljanov t.i. tretjih držav tudi v prihodnosti pomembno.
Keywords: zaposlovanje tujcev, trg dela, kader, stopnja brezposelnosti, delovno dovoljenje, kvota delovnih dovoljenj
Published: 07.01.2010; Views: 1669; Downloads: 131
.pdf Full text (525,45 KB)

6.
DEFICITARNOST IZOBRAZBENIH PROFILOV V SLOVENIJI
Ida Roš, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Procesi globalizacije, razvoj tehnologije, demografske spremembe … vse to so dejavniki, ki imajo velik vpliva na trg dela, ustvarjaje novih delovnih mest in hkrati spreminjaje ali celo nadomeščanje starih. Ker se delovna sila trgu dela ne prilagaja dovolj hitro, prihaja do strukturnih neskladij. Glavni namen diplomskega dela je raziskati in oceniti kateri so tisti izobrazbeni profili, ki jih na trgu dela najbolj primanjkuje. Naše ocene so pokazale, da se neskladja med ponudbo in povpraševanjem glede na izobrazbene profile v zadnjih petih letih še povečujejo. Posebej je potrebno izpostaviti problematiko deficitarnosti tehničnih profilov. Delovna mesta, za katera delodajalci na slovenskem trgu dela ne najdejo delavcev, mnogokrat zapolnijo tuji delavci. Regulacija migracijske politike stimulira selektivno migracijo tujih delavcev. Za delavce z izobrazbenimi profili, ki jih na našem trgu dela najbolj primanjkuje je pridobivanje delovnih dovoljenj lažje. Poleg kadrovskih štipendij, ki predstavljajo pomembno vzpodbudo za boljši odziv izobraževalnega sistema potrebam delodajalcev, pa se danes izvaja tudi vrsta drugih programov, ukrepov in drugih aktivnosti za zmanjšanje neskladij na trgu dela. Nekaj smo jih tudi predstavili v diplomskem delu. K uspešnemu reševanju problema neskladja bi bistveno pripomogle tudi dolgoročne napovedi potreb po profilih ali poklicih v prihodnosti. Zavedamo se metodoloških težav pri napovedih za prihodnost, vseeno pa lahko iz nekaterih napovedi strokovnjakov ocenimo, kje naj bi se potrebe po delavcih povečevale.
Keywords: Trg dela, Deficitarnost kadrov, Strukturna neskladja, Štipendiranje, Zaposlovanje tujcev
Published: 07.05.2010; Views: 1530; Downloads: 147
.pdf Full text (497,99 KB)

7.
ZAGOTAVLJANJE SOCIALNE VARNOSTI BREZPOSELNIM TUJCEM
Suzana Bizjak, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V magistrski nalogi je predstavljeno aktualno in pomembno področje zagotavljanja socialne varnosti brezposelnim tujcem, njena pravna in mednarodna ureditev. Pomemben poudarek magistrskega dela je dan pravni ureditvi socialne varnosti in zaposlovanju tujcev v Republiki Sloveniji ter zagotavljanje socialne varnosti za primer brezposelnosti tako domačim kot tujim delavcem. Socialna varnost je družbena vrednota, stanje človeške varnosti ter družbene stabilnosti. Pravice iz socialne varnosti so socialne pravice in jih uvrščamo med temeljne človekove pravice. S to pravico se veže pravica do svobodnega iskanja dela in zaposlitve ter vse socialne in ekonomske pravice, do katerih so upravičeni delavci. V primerjalnem delu magistrske naloge je prikazana pravna ureditev pravic iz zaposlovanja za primer brezposelnosti za tujce, tako državljane držav članic Evropske unije kot državljane t.i. tretjih državah.
Keywords: SOCIALNA VARNOST, ZAPOSLOVANJE TUJCEV, BREZPOSELNOST, PRAVICE IZ ZAPOSLOVANJA ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI, SPORAZUMI O SOCIALNI VARNOSTI
Published: 22.03.2010; Views: 3176; Downloads: 378
.pdf Full text (1,16 MB)

8.
ZAPOSLOVANJE TUJCEV V REPUBLIKI SLOVENIJI V DEJAVNOSTI GOSTINSTVA
Natalija Madronič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava problematiko zaposlovanja kadrov v dejavnosti gostinstva. Za obdobje od leta 2000 do 2008 smo predstavili ključne kazalce. Ugotovili smo pomemben porast v dejavnosti gostinstva, a hkrati številne probleme.
Keywords: Dejavnost gostinstvo, deficit gostinskega kadra, zaposlovanje tujcev, delovna dovoljenja, aktivno prebivalstvo, brezposelnost.
Published: 13.09.2010; Views: 1389; Downloads: 120
.pdf Full text (480,38 KB)

9.
ZAPOSLOVANJE TUJE DELOVNE SILE V SLOVENIJI
Valerija Tratnjek, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Zaposlovanje tujcev v Sloveniji poteka s pridobljenim delovnim dovoljenjem, ki se izda za točno določen čas in pri točno določenem delodajalcu. Delovno dovoljenje se lahko samo izjemoma nadomesti z drugim dokumentom. Za zaposlitev v Evropski uniji praviloma ne potrebujemo delovnih dovoljenj, saj je temeljna svoboščina, ki jo omogoča Evropska unija prosti pretok ljudi. Obvezna je le prijava delavca, ki pa jo opravi delodajalec. Drugače velja v tistih državah, ki izrecno zahtevajo izdajo delovnih dovoljenj. Poznamo tri vrste delovnih dovoljenj, in sicer: dovoljenje za zaposlitev, dovoljenje za delo in osebno delovno dovoljenje. Dovoljenje za zaposlitev in dovoljenje za delo se izdata na vlogo delodajalca, medtem ko se osebno delovno dovoljenje praviloma izda na vlogo tujca. Veliko vlogo pri izdaji delovnega dovoljenja pa ima trenutno stanje na trgu delovne sile. Z oblikovanjem kvotnega sistema, v novem ZZDT je država omejila izdajo števila delovnih dovoljenj in s tem omejila množično prevzemanje dela, ki je primarno namenjeno domačemu prebivalstvu. Šele, ko za razpisano delovno mesto ni primernega domačega kadra, zaprosi za zaposlitev tujca. Na slovenskem trgu dela, se največ zaposlujejo moški tujci iz Bosne in Hercegovine, stari med 30 in 40 let in s I. oziroma s IV. stopnjo izobrazbe. Največ tujcev je zaposlenih v gradbeništvu v okolici Ljubljane.
Keywords: zaposlovanje tujcev, delovna dovoljenja, zakoni in določila, kvote, imigracijska politika, tujci iz tretjih držav, tujci iz držav Evropske unije
Published: 02.09.2010; Views: 1899; Downloads: 301
.pdf Full text (709,98 KB)

10.
POVEZANOST MED STOPNJO BREZPOSELNOSTI IN ZAPOSLOVANJEM TUJCEV
Jure Horvat, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so predstavljene osnovne značilnosti zakona o zaposlovanju in delu tujcev, ki so v veljavi od decembra leta 2007. Ker je delovno dovoljenje pogoj za zaposlitev in delo tujcev iz tretjih držav, smo v diplomskem delu dokaj izčrpno prikazali vrste delovnih dovoljenj in postopke, ki so potrebni za pridobitev teh dovoljenj. Z novim zakonom so se prav na področju pridobitve delovnega dovoljenja postopki skrajšali in obseg dokazil zmanjšal, kar je precej olajšalo delo delodajalcem in pristojnim službam, ki s s tem področjem ukvarjajo. V empiričnem delu smo preverjali veljavnost dveh hipotez, s katerimi smo iskali razmerje med obsegom registrirane brezposelnosti ter zaposlovanjem tujcev iz tretjih držav. To razmerje smo raziskovali na ravni celotne države in po regijah. Dodali smo praktičen prikaz o zaposlitvi tujca (pregled postopka in potrebno dokumentacijo).
Keywords: • zaposlovanje tujcev • stopnja registrirane brezposelnosti • delovno dovoljenje • registrirana brezposelnost
Published: 25.08.2010; Views: 1545; Downloads: 139
.pdf Full text (2,02 MB)

Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica