1. Kazensko pravno varstvo pravic delavcev : magistrsko deloBlažka Kovačič, 2023, master's thesis Abstract: Magistrska naloga se osredotoča na varovanje pravic delavcev, in sicer na področju kazenskega prava. Ker vedno znova prihaja do kršitev pravic delavcev, se porajajo vprašanja o morebitnih spremembah zakonodaje, ki ščiti njihove interese.
Magistrsko delo vsebuje pregled delovnopravne in analizo kazenskopravne zakonodaje (22. poglavje Kazenskega zakonika, v nadaljevanju KZ-1), ki ščiti interese delavcev. Predstavljeno je, kako delovnopravna zakonodaja vpliva na kazensko pravo in katere posamezne pravice delavcev morajo biti kršene, da lahko govorimo o posameznih kaznivih dejanjih iz 22. poglavja KZ-1. Za kršitev temeljnih pravic delavcev (196. člen KZ-1) je potrebno, da nastopi pravna posledica v obliki delavčevega prikrajšanja njegove pravice. Ena izmed takih pravic je na primer pravica do omejenega delovnega časa 40 ur tedensko, kar se lahko podaljša le v določenih dejavnostih ter v določenih primerih. Glede odgovornosti za kazniva dejanja ugotavljam, da pravne osebe lahko odgovarjajo za vsa kazniva dejanja, ki so navedena v poglavju kaznivih dejanj zoper delovno razmerje in socialno varnost. Da pravna oseba lahko odgovarja, morata biti izpolnjena dva pogoja, in sicer formalni in materialni. Pomembno je poudariti, da naklepa fizične osebe ne moremo enačiti z naklepnim ravnanjem pravne osebe. Niti po temeljni jezikovni razlagi ni možno utemeljiti izenačitve, saj terminološko naklepno ravnanje, ki je v povezavi s pravno osebo, ni enako kot naklep fizične osebe. Razlika je prav tako tudi sistematična. Kot ugotavljam v poglavju o sankcijah, se lahko za kršitev temeljnih pravic delavcev izreče zapor od enega meseca do treh let ter stranska denarna kazen, z omilitvijo denarna kazen, lahko pa se izreče tudi pogojna obsodba. V magistrskem delu predvsem ugotavljam, da bi bilo potrebno vzpostaviti bolj prilagodljiv trg dela, ki bi vodil do večje zaposlenosti, kjer bi iskalci zaposlitve lažje in hitreje našli ustrezno zaposlitev, delodajalci pa enostavneje sprejemali odločitve o novem zaposlovanju in odpuščanju.
Prispevek magistrske naloge se odraža predvsem kot kritična presoja in analiza obstoječe delovnopravne in kazenskopravne zakonodaje, ki ščiti pravice delavcev. Prav tako so v delu podani smiselni predlogi, ki lahko pripomorejo k zmanjšanju kršitev obstoječe zakonodaje. Keywords: Odgovornost za kaznivo dejanje, obveznosti delodajalca, prenehanje delovnega razmerja, plačilo za delo, zaposlovanje na črno, šikaniranje na delovnem mestu, sodelovanje delavcev pri upravljanju, kršitev sindikalnih pravic, varnost pri delu, pravice iz socialnega zavarovanja. Published in DKUM: 18.10.2023; Views: 527; Downloads: 116
Full text (844,65 KB) |
2. Delo na črno v gostinstvu : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeDanijel Pranjić, 2019, undergraduate thesis Abstract: Delo na črno predstavlja problem, ki ga pristojni organi in zakonodajalec poskušajo izkoreniniti že leta. To je protizakonita dejavnost, ki se pojavlja in ponavlja že vrsto let ter omejuje in slabi gospodarsko dejavnost. Leta 2014 so bili v upanju na boljši nadzor nad tovrstnimi kršitelji sprejeti novi ukrepi za boj proti delu na črno, kot tudi večje globe kršiteljem.
Najbolj pogosto se delo in zaposlovanje na črno kažeta v večjih gospodarskih panogah (npr. v prometu, gradbeništvu, gostinstvu) (Dernovšek, 2013). Podjetja, oziroma delodajalci, želijo na ta način zmanjšati svoje stroške in privarčevati, posamezniki pa želijo npr. dodatno zaslužiti, se izogniti plačevanju davkov ipd. Negativne posledice pa občutijo vsi prebivalci, saj je zaradi dela in zaposlovanja na črno oškodovan državni proračun. Problem dela na črno je v nemerljivosti, kar pomeni, da o tem pojavu nimamo povsem točnih podatkov, v kolikšni meri se kaže na letni ravni.
V diplomskem delu sta predstavljena delo in zaposlovanje na črno v gostinstvu, na kakšen način se izvajata ter značilnosti takšnega opravljanja. Predstavljeni so tudi razlogi, zaradi katerih prihaja do dela na črno, ter sankcije in posledice. Predstavljene so inšpekcijske službe, njihove pristojnosti in učinkovitost na tem področju.
Opravili smo tudi raziskavo, pri kateri smo več oseb z izkušnjami z delom v gostinstvu anketirali glede izkušenj s tovrstnim delom, predvsem pa nas je zanimalo, zakaj se posameznik odloči za delo na črno v gostinstvu, katere so pozitivne in negativne posledice ter ali bi v prihodnje še zmeraj opravljali delo na črno v tej panogi. Keywords: diplomske naloge, gostinstvo, kaznivo dejanje, delo na črno, zaposlovanje, delodajalec Published in DKUM: 08.10.2019; Views: 2664; Downloads: 661
Full text (1,37 MB) |
3. UČINKOVITOST ORGANOV NADZORA PRI PREPREČEVANJU ZAPOSLOVANJA IN DELA NA ČRNOAnja Križnik, 2016, master's thesis Abstract: Delo na črno je prisotno v vseh državah članicah, za njegovo zmanjšanje si že vrsto let prizadeva Evropska komisija. Najbolj so izpostavljene revnejše države, kjer prebivalci razpolagajo z nižjimi dohodki in manjšimi davčnimi stopnjami. Zaradi gospodarske krize, vse večje stopnje brezposelnosti, nezadovoljstva z delovnimi pogoji ter plačilom, želje po dodatnem zaslužku se vse več ljudi odloča zanj. Negativne posledice nosi za državo, saj jo prikrajša za davčne prihodke in socialne prispevke.
Večina se odloča zlasti za gospodinjska opravila, gradbeništvo, gastronomske storitve, vzdrževalna dela ter osebne storitve. Med njimi je vse več moških, ki razpolagajo z večjo količino časa.
Problematika pri nadzoru dela in zaposlovanja na črno je celovitost postopkov, težji dostop do uradnih dokumentov ter nepopolnost in zastarelost informacij, kar podaljšuje proces.
Delodajalci skušajo z zaposlovanjem na črno zmanjšati stroške dela, kar po drugi strani ogroža socialno in zdravstveno varnost delavca. Posamezniki, ki delajo na črno opravljajo dela v slabših in težjih pogojih, niso opravičeni do zdravstvenega, pokojninskega in nezgodnega zavarovanja, nimajo pravice do regresa, dopusta, povrnitve potnih stroškov ter niso upravičeni do nadomestila v primeru brezposelnosti. Keywords: delo na črno, zaposlovanje na črno, nadzor, socialna varnost, gospodarska kriza Published in DKUM: 11.01.2017; Views: 1204; Downloads: 145
Full text (816,41 KB) |
4. Kazniva dejanja zoper delovno razmerje in kazenska odgovornost delodajalcaMateja Kamenšek Gornik, 2016, master's thesis Abstract: Pravice delavcev iz delovnega razmerja so pomembna civilizacijska pridobitev, katere je potrebno predvsem v času gospodarske krize, posebej varovati. V zadnjem času smo namreč priča številnim kršitvam temeljnih pravic delavcev s strani delodajalcev, ki imajo znake prekrška, pogosto pa tudi kaznivega dejanja. Zaradi takšnih ravnanj delodajalcev so najbolj prizadeti prav delavci, posredno pa tudi država, ki ne dobi plačanih prispevkov iz socialnih zavarovanj delavcev, s čimer so ogroženi temelji socialne varnosti v državi. Magistrska naloga obravnava normativne značilnosti kaznivih dejanj zoper delovno razmerje, ki so določena v 22. poglavju Kazenskega zakonika (KZ-1), s poudarkom na njihovi blanketni naravi, ki v praksi zaradi obsežnosti predpisov s področja delovne, davčne in socialne zakonodaje, povzroča težave tako organom pregona pri odkrivanju in preganjanju kaznivih dejanj, kot tudi sodiščem pri sojenju ter odločanju o krivdi oziroma kazenski odgovornosti storilca. S tega vidika so v nalogi, v okviru zakonskih znakov in posameznih pojmov v kaznivih dejanjih, prikazane tudi dopolnilne norme iz posameznih področnih zakonov, kjer so temeljne pravice delavcev natančno določene. Ker to področje pokriva tako kazenskopravno kot tudi prekrškovno varstvo, je pri sojenju v posamezni zadevi, potrebno ustrezen poudarek dati tudi ločevanju kaznivega dejanja od prekrška in s tem povezanim načelom „ne bis in idem“. Keywords: delavec - delodajalec - pogodba o zaposlitvi - delovno razmerje - temeljne pravice delavcev - šikaniranje na delovnem mestu - pravice iskalcev zaposlitve in brezposelnih oseb - zaposlovanje in delo na črno - pravice delavcev do sodelovanja pri upravljanju in sindikalne pravice - varnost in zdravje pri delu - krivda - kazenska odgovornost - blanketne norme - ne bis in idem - prekršek - kaznivo dejanje - sodna praksa Published in DKUM: 15.09.2016; Views: 3712; Downloads: 466
Full text (3,56 MB) |
5. Kršitev temeljnih pravic delavcev in zaposlovanje na črno v Posavju : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloZala Ivačič, 2015, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi so podrobno predstavljeni zaposlovanje na črno kot kaznivo dejanje in prekršek ter sankcije zanju ter državni organi, ki se z njima ukvarjajo. Prav tako je predstavljena statistika policije in državnega tožilstva za to kaznivo dejanje za obdobje od leta 2009 do 2013. Za prekršek zaposlovanje na črno je za obdobje od leta 2009 do 2013 predstavljena statistika Inšpektorata Republike Slovenije za delo.
Prav tako je v diplomski nalogi predstavljeno kaznivo dejanje kršitev temeljnih pravic delavcev in najpogostejši prekrški s tega področja. Ker gre za obsežno področje, so predstavljeni samo tisti prekrški, ki se prekrivajo s kaznivim dejanjem kršitev temeljnih pravic delavcev. Za ta kazniva dejanja in prekrške so predstavljene tudi sankcije ter organi, ki se ukvarjajo z odkrivanjem in preiskovanjem kaznivih dejanj in prekrškov s tega področja. Statistika zajema podatke policije, državnega tožilstva in Inšpektorata Republike Slovenije za delo.
Dejstvo je, da se je število zaznanih kaznivih dejanj zaposlovanja na črno in kršitev temeljnih pravic delavcev od leta 2009 do 2013 zvišalo. Vzrokov za to je več: delavci se čedalje bolj zavedajo svojih pravic, izvajanje poostrenih nadzorov s strani policije in čedalje boljše sodelovanje organov, ki opravljajo delo na tem področju.
Predstavljeni so tudi problemi, s katerimi se pri preiskovanju in dokazovanju teh dveh kaznivih dejanj srečujeta policija in državno tožilstvo. Pri kaznivemu dejanju kršitve temeljnih pravic delavcev je potrebno dokazati, da je prepovedana posledica nastala, ker je delodajalec te pravice kršil naklepno. Keywords: delavci, pravice delavcev, kršitve, zaposlovanje na črno, delo na črno, odkrivanje, preiskovanje, finančna uprava, policija, inšpektorati, preprečevanje, statistični podatki, diplomske naloge Published in DKUM: 17.04.2015; Views: 2350; Downloads: 369
Full text (618,93 KB) |
6. DELO IN ZAPOSLOVANJE NA ČRNO V REPUBLIKI SLOVENIJIAlja Pilih, 2011, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je obravnavana problematika dela in zaposlovanja na črno.Delo in zaposlovanje na črno sta pojava, ki ju najdemo v vseh državah, v vseh gospodarstvih in v vseh političnih sistemih. Za delo na črno se šteje opravljanje kakršne koli dejavnosti, ki jo opravlja podjetje ali samostojni podjetnik in je nima vpisane v sodni register ali če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje registrirane dejavnosti oziroma priglašene pri pristojnem organu, kot tudi če podjetje ali samostojni podjetnik opravlja dejavnost kljub začasni prepovedi opravljanja dejavnosti. Za zaposlovanje na črno pa zakon šteje vsakršno omogočanje dela delavcev (domačih in tujih oseb ter oseb brez državljanstva) s strani delodajalcev (podjetij in samostojnih podjetnikov) v nasprotju z delovno pravno zakonodajo (če se ne sklene niti pogodba o zaposlitvi niti pogodba civilnega prava) ali v nasprotju z zakonsko ureditvijo zaposlovanja tujih oseb in če delavca niso prijavili na zavod za zdravstveno zavarovanje ter na zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Kriza pa je čas, ko je dela in zaposlovanja na črno, ki sta prepovedani in kaznivi dejanji, običajno več kot kdaj prej. Največ dela in zaposlovanja na črno se pri nas opravlja v gradbeništvu, prevozništvu, gostinstvu, turizmu in pri storitvah, kot so čiščenje, frizerstvo in šiviljstvo ... Za delavce v vseh teh dejavnostih delodajalci ne plačujejo socialnih prispevkov, nimajo pa niti nobenih pravic, ki izhajajo iz kolektivnih pogodb. Diplomsko delo v prvem delu obsega pojem sive ekonomije s kratkim zgodovinskim pregledom omenjenega pojma na našem območju ter nastanek slovenske zakonodaje, ki ureja področje dela in zaposlovanja na črno, osrednji del pa obsega pravno ureditev dela in zaposlovanja na črno v Republiki Sloveniji, nadzor in sankcioniranje ter predlagano novelo Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki pa na junijskem referendumu ni uspela. Predstavljeni so tudi ukrepi za preprečevanje dela in zaposlovanja na črno v nekaterih evropskih državah.V zadnjem delu diplomskega dela je zajet anketni vprašalnik, ki je bil izveden z namenom, da se ugotovi, kolikšna je razširjenost dela in zaposlovanja na črno med anketiranci ter kakšni so njihovi pogledi na to temo. Keywords: siva ekonomija, delo na črno, zaposlovanje na črno, vzroki za naraščanje, nadzor, preprečevanje. Published in DKUM: 03.01.2012; Views: 4751; Downloads: 711
Full text (870,57 KB) |
7. NAČINI OMEJEVANJA SIVE EKONOMIJENives Mohar, 2011, final seminar paper Abstract: V Sloveniji je vedno več socialno ogroženih prebivalcev, ki si želijo z dodatno dejavnostjo, najpogosteje ilegalno, zagotoviti večjo socialno varnost in finančno stabilnost. Ilegalno dejavnost označujemo s terminom siva ekonomija. Slednja vključuje dejavnosti, ki so neregulirane, saj so prikrite in se tako izognejo številnim predpisom in so neobdavčene, saj udeleženci ne plačajo prispevkov. Prav tako jih uradna statistika ne meri, zato je obseg družbenega produkta nepravilen. Gospodarske razmere, ki so se začele zaostrovati s krizo v letu 2008, dodatno prispevajo k povečanem obsegu in zanimanju za delovanje v neformalni ekonomiji. Najpogostejše oblike, kjer je prisotna siva ekonomija, so delo na črno, zaposlovanje na črno, davčna utaja in napačno izkazovaje podatkov. Najvišji obseg neformalne ekonomije pa se pojavlja v naslednjih sektorjih: gostinstvo in turizem, kmetijstvo, gradbeništvo, osebne storitve, storitve gospodinjstev in poslovne storitve. Sivo ekonomijo je potrebno zaradi negativnih vplivov nadzirati in omejevati. Nizke kazni ob ugotovljenih kršitvah dodatno spodbujajo državljane za delovanje v ilegalni dejavnosti. Po vzoru nekaterih evropskih držav bodo slovenski politiki in visoki funkcionarji poskušali omenjeni pojav zajeziti z uvedbo davčnih blagajn, ki onemogočajo finančne nepravilnosti pri poslovanju z gotovino. Keywords: siva ekonomija, delo na črno, zaposlovanje na črno, davčne utaje, davčne blagajne, poslovanje z gotovino, načini omejevanja sive ekonomije Published in DKUM: 18.11.2011; Views: 3068; Downloads: 681
Full text (490,86 KB) |
8. KAZENSKOPRAVNO VARSTVO V DELOVNIH RAZMERJIHVesna Rebernik Jamnik, 2011, master's thesis Abstract: V Republiki Sloveniji je delovnopravno varstvo pravic iz delovnega razmerja zagotovljeno po delovnem, civilnem in kazenskem pravu. Problem, ki ga izpostavlja magistrsko delo v prvem poglavju, se nanaša na vprašanje, ali je kazenskopravno varstvo v delovnih razmerjih primerno in učinkovito, upoštevajoč, da je značilnost kazenskega prava represija, delovnega prava pa odnos zaupnosti, podrejenosti in lojalnosti. Magistrsko delo v drugem poglavju obravnava kazenskopravno varstvo pravic iz delovnega razmerja po kazenskem zakoniku, in sicer normativno ureditev štirih kaznivih dejanj zoper delovno razmerje, s prikazom obstoječe sodne prakse in primerjalnopravno ureditev. Novost v naši kazenski zakonodaji sta kaznivi dejanji šikaniranja na delovnem mestu in zaposlovanja na črno, ki sta tudi opisani. V zadnjih letih je nasilje na delovnem mestu postalo ena od največjih nevarnosti v delovnem okolju, s katero se srečuje vse več zaposlenih, kar je opisano v tretjem poglavju. V četrtem poglavju je predstavljen mobbing kot posebna oblika psihičnega in fizičnega nasilja na delovnem mestu, njegove pojavne oblike, vzroki zanj ter njegove posledice. Nekateri avtorji za izraz mobbing uporabljajo tudi izraz šikaniranje, v delovnopravni zakonodaji pa so ta izraz prevedli kot trpinčenje na delovnem mestu. V tem poglavju je tudi opisano pravno varstvo zaščite delavcev pred mobbingom v Evropski uniji in v Sloveniji. Zaposlovanje na črno je segment tako imenovane sive ekonomije. V Sloveniji je za leto 2004/05 delež sive ekonomije ocenjen na 27,4 % BDP, kar ima negativne posledice za celotno družbo. V petem poglavju so podrobneje predstavljene zakonske norme, ki opredeljujejo zaposlovanje na črno, službe za odkrivanje, preprečevanje in sankcioniranje zaposlovanja na črno. Keywords: delovno pravo, kazensko pravo, kaznivo dejanje zoper delovno razmerje, mobbing na delovnem mestu, šikaniranje, trpinčenje, pravno varstvo, zaposlovanje na črno, sodna praksa Published in DKUM: 10.05.2011; Views: 5050; Downloads: 929
Full text (1,68 MB) |
9. MALO DELO - NOVA OBLIKA ŠTUDENTSKEGA DELAAlja Križaj, 2011, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi raziskujem Zakon o malem delu (ZMD), ki naj bi temeljito reformiral študentsko in druge oblike priložnostnega in občasnega dela z uvedbo malega dela. Določbe ZMD primerjam s sedanjo ureditvijo študentskega dela, obenem pa obravnavam tudi malo delo, kot fleksibilno oz. atipično obliko zaposlitve po Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Obravnavam fleksibilne oblike zaposlitve in pišem o razlogih zakaj vse več delodajalcev odstopa od sklepanja splošne pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Moj zaključek glede ZMD je, da bi nova ureditev študentskega zaposlovanja bila pozitivna in da bi se na podlagi ZMD povečala zaposlenost. Keywords: Delodajalec, delavec, trg dela, Zakon o malem delu, malo delo, fleksibilno zaposlovanje, atipične oblike zaposlitve, delo na črno, brezposelnost, študentsko delo, študent. Published in DKUM: 07.04.2011; Views: 2631; Downloads: 280
Full text (315,86 KB) |