| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Shema Jamstvo za mlade v Republiki Sloveniji in zaposlovanje mladih
Mojca Inkret, 2016, master's thesis

Abstract: Zaposlovanje mladih je izziv sodobne družbe. Brezposelnost med mladimi je tako na ravni EU, kot v RS zaskrbljujoča, še posebej med mladimi od 15. do 24. leta starosti. Države članice EU se z brezposelnostjo mladih soočajo vsaka na svoj način. Mladi se spoprijemajo z negotovostjo zaposlitve, težko se trajno povežejo s trgom dela. Na ravni EU je pomembna evropska strategija zaposlovanja, sprejeta leta 1997, katere cilji so celostna zaposlitev, kvaliteta in produktivnost dela, kohezija ter vključujoči trg dela. Tudi institucije EU iščejo rešitve za zmanjšanje visoke stopnje brezposelnosti med mladimi v EU. Svet ministrov EU je 22. aprila 2013 sprejel Priporočilo o vzpostavitvi jamstva za mladino, ki ga je junija istega leta potrdil Evropski svet. Priporočil je, da se vzpostavijo tako imenovane Sheme Jamstvo za mlade, s pomočjo katerih bi države članice EU vzpostavile mehanizme za izboljšanje zaposljivosti mladih na trgu dela v posamezni državi članici EU. V okviru Jamstva za mlade bi države članice morale zagotoviti, da mladi, ki so stari manj kot 25 let, v štirih mesecih po zaključku šolanja ali izgubi zaposlitve lahko bodisi najdejo »kakovostno« zaposlitev, primerno njihovi izobrazbi, znanju in spretnostim ter izkušnjam, ali z vajeništvom, pripravništvom ali nadaljnjim izobraževanjem pridobijo izobrazbo, znanje in spretnosti ter izkušnje, s katerimi lahko v prihodnosti najdejo zaposlitev. Opredelitve kakšna je za mlade kakovostna zaposlitev ni, kljub dejstvu, da je pomen le-te poudarjen. Na to »pomanjkljivost« je opozorilo tudi Evropsko računsko sodišče in poudarilo, da je kakovostna ponudba tista ponudba, ki mlade brezposelne osebe trajno poveže s trgom dela. V Republiki Sloveniji je vlada sprejela Jamstvo za mlade konec januarja leta 2014. Ukrepi znotraj Sheme Jamstvo za mlade so razdeljeni na štiri obdobja, v okviru katerih se izvajajo ukrepi APZ. Znotraj Sheme Jamstvo za mlade se izvaja tudi ukrep usposabljanje na delovnem mestu, kot ukrep iz 3. obdobja Sheme Jamstvo za mlade. Iz 4. obdobja znotraj Sheme Jamstvo za mlade so predvidena kot ukrep tudi javna dela, ki so normativno zadovoljivo urejena, je pa ukrep javnih del predviden za dolgotrajno brezposelne osebe. Primerjalno gledano je ukrep usposabljanje na delovnem mestu normativno pomanjkljivo urejen in udeleženec tekom usposabljanja ne uživa ustreznega delovnopravnega varstva, kot ga brezposelna oseba, vključena v javna dela na podlagi posebne pogodbe o vključitvi v javna dela. Iz poprej navedenega razloga se ukrep usposabljanje na delovnem mestu prepogosto zlorablja s strani delodajalcev in namen ukrepa ni dosežen. Delodajalci udeležencev usposabljanja na delovnem mestu ne zaposlijo in se udeleženci usposabljanja na delovnem mestu trajno ne povežejo s trgom dela, kar pa je poglavitni namen Sheme Jamstvo za mlade. V trenutnih gospodarskih razmerah mladi, tako na ravni EU, kot znotraj posamezne države članice zelo težko najdejo sebi primerno zaposlitev, ki bi nudila ustrezno delovnopravno varstvo. Ukrepe iz Sheme Jamstvo za mlade, katerih temeljni namen je mladim brezposelnim osebam omogočiti oziroma olajšati prehod na trg dela, bi bilo potrebno bolj povezati s trgom dela. V Republiki Sloveniji v trenutni ureditvi Shema Jamstvo za mlade ne dosega želenih učinkov, saj se brezposelnost zaradi izvajanja ukrepov znotraj Sheme Jamstvo za mlade ni dolgotrajno zmanjšala. Pri analizi podatkov sem ugotovila, da gre za kratkotrajne zaposlitve, ki mladim ne nudijo ustrezne socialne varnosti. Brezposelnost se s pomočjo ukrepov znotraj Sheme Jamstvo za mlade zniža le kratkočasno, za čas vključitve brezposelne mlade osebe v ukrep. Po zaključku vključenosti mlade brezposelne osebe v ukrep znotraj Sheme Jamstvo za mlade pa so mladi ponovno brezposelni.
Keywords: zaposlovanje mladih, Shema Jamstvo za mlade, trg dela, dolgotrajna brezposelnost.
Published in DKUM: 20.09.2016; Views: 1509; Downloads: 259
.pdf Full text (1,29 MB)

2.
ANALIZA TURIZMA NA PODEŽELJU V PODRAVSKI REGIJI
Tadeja Tušek, 2010, final seminar paper

Abstract: Počitnice na slovenskih turističnih kmetijah so nepozabno doživetje stran od množic in vsakdanjega hitenja. Prijazni gostitelji postrežejo z okusno hrano, pripravljeno po domače. Počitek na kmečki peči, zapeljivo dišeče seno ali pomoč pri kmečkih opravilih spomnijo na povezanost kmečkega človeka z naravo. Gostje so lahko aktivni od jutra do večera, saj je na kmetiji ali v njeni bližnji okolici veliko možnosti za rekreacijo in šport. Obisk kmetije je tudi odlično izhodišče za izlete do naravnih in kulturnih znamenitosti, ki jih v podravski regiji ne manjka. Turistične kmetije s svojo ponudbo zadovoljujejo potrebe in pričakovanja tako starejših kot mlajših. Odrasli lahko najdejo kotičke miru in sprostitve, otroci pa igrišča brez meja. Odrasli se spoznajo z domačini in zvečer z njimi posedijo v klepetu, domači otroci pa vrstnike iz mest vpeljujejo v skrivnosti kmečkega življenja in jih navdušujejo nad domačimi živalmi in pustolovščinami, ki jih v mestu ni. Možnosti razvoja podeželskega turizma še dolgo ne bodo izčrpane. Pri razvoju turistične dejavnosti je treba paziti, da se ohrani kulturna identiteta podeželskih območij. K razvoju podeželskega turizma lahko pomemben ali celo najpomembnejši delež prispevajo mlade generacije zaradi svoje delovne sposobnosti in dolgoročne motiviranosti za razvoj. V ta namen je treba mlade vsestransko strokovno usposabljati in aktivirati na različnih področjih gospodarskega in družbenega življenja. Tako se bo utrjevala povezanost mladih in celotnega podeželskega prebivalstva ter krepil njihov socialni kapital.
Keywords: zaposlovanje mladih, prednost turizma na kmetiji, dopolnilna dejavnost na kmetiji, turizem na kmetiji, gostoljubnost domačinov
Published in DKUM: 15.11.2010; Views: 2535; Downloads: 492
.pdf Full text (287,81 KB)

3.
MOBILNOST ŠTUDENTOV FAKULTETE ZA ORGANIZACIJSKE VEDE - OVIRE IN SPODBUDE ZA SELITEV IN DELO V TUJINI
Ana Kozamernik, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava področje mobilnosti študentov na Fakulteti za organizacijske vede, raziskuje ovire in spodbude za selitev in delo v tujini, razlaga obstoječe možnosti za mobilnost v času študija, stanje mladih na trgu delovne sile ter ima namen predstaviti pomembnost mobilnosti v luči povečanih možnosti za zaposlovanje bodočih diplomantov. V teoretičnem delu so predstavljene glavne značilnosti migracij s poudarkom na navedbi potencialnih faktorjev za selitev in delo v tujini iz domače in tuje literature, predstavljeni so programi in njihov razvoj v okviru Evropske unije, katerih se študentje lahko udeležijo v času študija, po podatkih s strani evropskih ustanov, na podlagi lastnih izkušenj in gradiva, dostopnega na svetovnem spletu. Podan je pregled podatkov o stanju mladih na trgu delovne sile v Sloveniji in v Evropski uniji, in razlaga osnovnih pravic, ki se nanašajo na zaposlitvene možnosti v državah evropskega gospodarskega prostora. Empirični del vsebuje podrobno analizo raziskave med študenti, ki podaja mnenje študentov glede selitve, študijske izmenjave in dela v tujini in določa glavne spodbude in ovire za selitev. V zaključnem delu je izdelana SWOT analiza in podani so predlogi za izboljšanje stanja.
Keywords: mobilnost, selitve, študijska izmenjava, zaposlovanje mladih
Published in DKUM: 05.05.2010; Views: 2315; Downloads: 186
.pdf Full text (786,07 KB)

4.
Search done in 0.07 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica