1. Olajšave za spodbujanje zaposlovanja v invalidskih podjetjihAnja Martini, 2018, undergraduate thesis Abstract: Delo diplomskega projekta smo razdelili na dva delo, teoretični in praktični. V teoretičnem delu smo predstavili invalidska podjetja ter njihove olajšave pri poslovanju, kdo so invalidi in kako jih delimo glede na njihovo kategorizacijo, kaj je poklicna rehabilitacija ter komu je namenjena, dotaknili pa smo se tudi teme problematike pri zaposlovanju invalidnih oseb. Nato smo predstavili tehnike ustvarjalnega reševanja problemov (listo oznak, morfološko analizo, metodo petih zakajev ter miselni vzorec) in jih na kratko opisali. S temi tehnikami smo želeli priti do rešitev zaposlovanja invalidov ter kaj storiti za njihovo večjo zadovoljstvo pri zaposlovanju ter obstoječi zaposlitvi.
V praktičnem delu diplomskega projekta smo tehnike ustvarjalnega reševanja problemov uporabili v praktičnih primerih kot so: zaposlovanje invalidnih oseb v podjetjih, ustanovitev invalidskega podjetja, olajšave pri poslovanju invalidskih podjetjih ter na kakšen način povečati zaposlovanje invalidnih oseb in z njimi dobili odgovore ter možne rešitve na problematiko zaposlovanja invalidnih oseb. S tehnikami ustvarjalnega reševanja problemov smo ugotovili zakaj bi mogla podjetja zaposlovati več invalidnih oseb ter kaj storiti za večjo zadovoljstvo svojih zaposlenih. Ugotovili smo, da so invalidne osebe težje zaposljive ter, da potrebujejo večjo mero razumevanja in prilagojenosti na delovnem mestu. Keywords: Invalidska podjetja, zaposlovanje invalidov, olajšave za zaposlovanje invalidov, kategorije invalidnosti, generiranje idej, metode ustvarjalnega reševanja problemov. Published in DKUM: 04.12.2018; Views: 1100; Downloads: 137 Full text (609,32 KB) |
2. MANAGEMENT IN INVALIDSKO PODJETJENina Babšek, 2015, undergraduate thesis Abstract: V sledečem diplomskem seminarju z naslovom »Management in invalidsko podjetje« sem natančneje predstavila, kaj pomeni pojem management, njegov razvoj skozi čas, kakšne so teorije o njegovih funkcijah ter temeljne funkcije managementa. Kot je videti, so si strokovnjaki že pred časom dotični pojem razlagali skoraj vsak na drugačen način in vsak izmed njih je imel prav, kajti nekaj je bilo skupno vsem - vsi so v svoje teorije vključili vsaj štiri temeljne funkcije managementa, nekateri tudi več.
Predstavila sem pojme kot na primer, kakšne osebe so invalidi oziroma kaj razumemo pod tem izrazom, definicijo invalidskega podjetja, postopek njegove ustanovitve oziroma pridobitve statusa invalidskega podjetja, na kratko povzela zakonodajo, ki opredeljuje invalidska podjetja ter invalide na splošno. V končnici diplomskega seminarja sem predstavila podjetje Batis Plus, d.o.o., katero sem si izbrala za konkretni primer povezave managementa in invalidskega podjetja. S tem želela vsaj približno prikazati, kako poteka management v omenjenem invalidskem podjetju, ki ga zelo uspešno vodi 100% invalid kljub težkim razmeram na trgu dela ter ne glede na to, da so invalidi obravnavani kot manj sposobni, oziroma, kako se je kljub vsem popolnim ter ustreznim prilagoditvam in strukturi zaposlenih invalidov podjetje potegovalo za status invalidskega podjetja. Podjetje Batis plus, d.o.o. sem se odločila vključiti v svoj diplomski seminar, ker mi je bilo o tem podjetju na voljo veliko podatkov, tudi poslovni načrt, vendar pa sem določene podrobnosti izključila iz obravnave, zaradi varstva poslovnih skrivnosti. Keywords: management, managementska teorija, invalidi, zaposlovanje invalidov, invalidsko podjetje, Zavod invalidskih podjetij Slovenije, Batis plus, d.o.o. Published in DKUM: 22.11.2017; Views: 1697; Downloads: 129 Full text (758,43 KB) |
3. Zaposlovanje invalidov na področju zasebnega varovanja : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeNika Gaberšek, 2017, undergraduate thesis Abstract: Skozi celotno diplomsko nalogo smo se skušali osredotočiti na primernost zaposlovanja invalidov. Veliko ljudi se sprašuje ali je sploh primerno zaposlovanje invalidov na področju zasebnega varovanja? Pri tem vprašanju se je potrebno postaviti v kožo delovnega invalida in razmisliti ali bi si sploh želeli delati na področju zasebnega varovanja in kakšne so možnosti za zaposlitev?
Diplomsko delo je napisano z namenom, da se odkrijejo dodatne možnosti za zaposlovanje invalidov na področju zasebnega varovanja. Glede zaposlovanja invalidov na omenjenem področju, ne obstaja veliko virov. Kaj je razlog temu? Mogoče je problem, da je na tem področju premalo zaposlovanja. Kljub temu najdemo v Sloveniji nekaj invalidskih podjetij, ki zaposlujejo delovne invalide na delovnih mestih zasebnega varovanja.
Pri pregledu in analizi literature in anketnih vprašalnikov smo ugotovili, da možnosti za zaposlovanje invalidov obstajajo, da se iz leta v leto izboljšujejo, vendar pa je potreben dodatni razvoj za zaposlovanje v sektorju zasebnega varovanja. Najti je potrebno delovna mesta, ki so prilagojena zdravstvenim omejitvam invalidov.
Cilj diplomskega dela je potrditi ali ovreči štiri zastavljene hipoteze, katere se nanašajo na primernost zaposlovanja delovnih invalidov na področju zasebnega varovanja ter na možnosti zaposlovanja pred desetimi leti in danes. Vse štiri hipoteze so vezane tako na teorijo kot tudi na rezultate izvedene ankete.
Diplomsko delo je namenjeno vsem delodajalcem, da bodo spoznali, da so invalidi prav tako lahko gonilo podjetja in da lahko dosežejo enako dnevno normo kot zaposleni, ki niso invalidi. Potrebna je zgolj prilagoditev delovnega mesta in nekaj sočutja.
Invalidi spadajo v posteljo ali na voziček. To je miselnost, ki se je ne moremo otresti, vendar je ljudem potrebno dati le priložnost, jih pri tem spodbujati in širiti možnosti zaposlovanja ali ohranjanja zaposlitve. Keywords: invalidi, zaposlovanje invalidov, delovna mesta, invalidsko podjetje, zasebno varovanje, primeri, diplomske naloge Published in DKUM: 13.11.2017; Views: 1868; Downloads: 116 Full text (1,28 MB) |
4. Zaposlovanje invalidov v OS KoperTatjana Stepan D' Anniballe, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu obravnavamo zaposlovanje invalidov na področju, ki ga pokriva Zavod Republike Slovenije - Območna služba Koper. Invalidi so posebej ranljiva skupina, kateri je potrebno posvetiti veliko pozornosti. Njihov položaj na trgu dela je manj ugoden. Težje in v manjši meri se vključujejo vanj.Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovabju invalidov je prinesel vrsto ugodnosti zanje in za delodajalce. Poleg kvotnega sistema zaposlovanja, je prinesel še vrsto vzpodbud in davčnih olajšav. Invalidi, ki so vključeni v proces zaposlitvene rehabilitacije , imajo večje možnosti, da se ponovno zaposlijo in s tem izboljšajo svoj materialni položaj ter niso v breme družbi.V OS Koper posvečajo veliko pozornost prav tej ciljni skupini. Aktivna politika zaposlovanja se je pokazala kot sistem, ki pomaga invalidom, da se ponovno zaposlijo. Prav v programih javnih del aktivirajo največ dolgotrajnih brezposelnih invalidov. Za veliko večino invalidov, je to edini izhod iz brezposelnosti. Keywords: zaposlovanje invalidov, zaposlitvena rehabilitacija, integracija invalidov, brezposelnost, zavod za zaposlovanje Published in DKUM: 16.08.2016; Views: 1703; Downloads: 174 Full text (1,06 MB) |
5. Kompetence in omejitve pri delu delovnih invalidovAida Rozman, 2016, master's thesis/paper Abstract: V magistrski nalogi smo predstavili teoretične osnove kompetenc s poudarkom na specifičnih kompetencah kot zdravstvene zahteve delovnih mest, ki jih moramo upoštevati kot zahtevo delovnega mesta pri zaposlitvi delovnega invalida. Delodajalec je dolžan na podlagi strokovne ocene pooblaščenega zdravnika določiti posebne zdravstvene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati zaposleni za določeno delo v delovnem procesu. V UKC Ljubljana se pri zaposlovanju in razvoju poklicne kariere delovnih invalidov soočamo s težavami, kako ob pridobljenih omejitvah pri delu in obremenitvah na delovnem mestu poiskati ustrezno delo. Želeli bi izboljšati njihov položaj, preprečiti diskriminacijo in zagotoviti enake možnosti do zaposlitve. Kot vodilo za pridobitev statusa invalida smo se v teoretičnem delu posvetili tudi zakonodaji, ki ureja pravice in dolžnosti tako delovnega invalida kot delodajalca. Marsikdo meni, da so invalidi najbolj zaščitena skupina zaposlenih v neki organizaciji. Vendar ni tako, tudi za delavca invalida obstaja možnost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Pogledali smo si kvotni sistem in njegove prednosti ter obveznosti. Z izvedeno anketo med zaposlenimi invalidi z omejitvami pri delu smo proučili razmere umeščenih omejitev v delovno okolje. Raziskali smo pogostost pridobljenih omejitev z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po posameznih poklicih in se posvetili analizi delovnih invalidov v zavodu zaradi njihovega pomena zaposlovanja oziroma predvsem ohranjanja zaposlitve delavcev invalidov. Opozoriti želimo na potrebo po sistematičnem delu z zaposlenimi, ki so lahko potencialni invalidi, in da bi se delo invalida vrednotilo kot prispevek k boljši kakovosti in ne kot strošek ali nezaželen problem. Keywords: kompetence, delovno mesto, delovni invalid, delovna zakonodaja, zaposlovanje invalidov. Published in DKUM: 29.06.2016; Views: 1883; Downloads: 308 Full text (1,49 MB) |
6. ZNAČILNOSTI OBDAVČITVE INVALIDSKIH PODJETIJ V SLOVENIJI PRIMERJALNO S HRVAŠKO IN SRBIJOVesna Pišek, 2016, undergraduate thesis Abstract: Invalidi sodijo v eno bolj ranljivih skupin na trgu dela, saj se pri iskanju zaposlitve soočajo s posebej velikimi težavami. Države skušajo vzpodbujati zaposlitev invalidov s pravico do poklicne rehabilitacije, s prilagajanjem delovnih mest ter z kvotnim sistemom. Kvotni sistem, oziroma obveznost zaposlovanja invalidov, je en od načinov zaposlovanja invalidov, posledično se namreč z zaposlitvijo invalida razbremeni tudi socialna blagajna. Cilj je preprečevanje diskriminacije invalidov in zagotavljanje enakih možnosti zaposlovanja, kot jih imajo drugi.
Invalidska podjetja so gospodarske družbe posebnega pomena prav zaradi zagotavljanja delovnih mest invalidom, zato jim država pri njihovem poslovanju nudi določene ugodnosti.
V diplomskem delu smo najprej spoznali zakonodajo v primerjanih državah, temu pa je sledila primerjava obdavčitve invalidskih podjetij vseh treh držav na podlagi konkretnih izračunov.
Slovenska invalidska podjetja pri davku na dodano vrednost nimajo nobenih dodatnih olajšav, ter so obdavčena tako kot vsa ostala podjetja. Pri davku od dohodkov pravnih oseb, invalidska podjetja znižujejo davčno osnovo za zaposlene invalide. Posebnost invalidskih podjetij v Sloveniji je v odstopljenih sredstvih, na podlagi katerih prejemajo invalidska podjetja največ oprostitev. Hrvaška invalidska podjetja (integrativne in zaščitne delavnice) pri obdavčitvi nimajo nobenih olajšav in posebnosti, ter so obdavčena enako kot vse ostala podjetja. V Srbiji so invalidska podjetja sorazmerno z deležem zaposlenih invalidov oproščena plačila davka od dobička ter davka na plače.
Primerjava ki je predstavljena v diplomskem delu je pokazala da imajo najboljši položaj pri obdavčitvi invalidska podjetja v Sloveniji, Srbija ne glede na dejstvo da so njihovi davki najnižji takšnih oprostitev kot Slovenija nima. Najbolj so obdavčena invalidska podjetja na Hrvaškem, saj pri obdavčitvi nimajo nikakšnih oprostitev. Podjetja na Hrvaškem pa so obremenjena še z dvema dodatnimi davkoma, ki v Sloveniji in Srbiji nista poznana. Keywords: kvotni sistem, invalidska podjetja, vzpodbude za zaposlovanje invalidov, davek od dohodka pravnih oseb, obdavčitev plač Published in DKUM: 23.06.2016; Views: 1425; Downloads: 130 Full text (1,87 MB) |
7. SOCIALNO PODJETNIŠTVO TER ZAPOSLOVANJE INVALIDOV V SLOVENIJI: ŠTUDIJA PRIMERASuzana Hojsak, 2014, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem projektu smo podrobneje proučevali socialno podjetništvo in zaposlovanje invalidov. Razdelili smo ga na teoretični in empirični del.
V teoretičnem delu smo proučili pojme podjetništvo in podjetnik, kakor jih vidijo različni avtorji, motivacijo za podjetništvo, saj se nekateri za to pot odločijo zaradi razmer na trgu, drugi zaradi izgube službe ... Prikazali smo tudi mite in resnico o podjetnikih ter demografske značilnosti slovenskega podjetništva.
Ugotovili smo, da je socialno podjetništvo takšna oblika podjetništva, ki je velikokrat namenjena predvsem zaposlovanju oseb, ki so težje zaposljive. Osredotočili smo se na zaposlovanje invalidov, njihove možnosti dela in kakšne dolžnosti imajo podjetja, ki jih zaposlujejo.
V empiričnem delu smo se osredotočili na podjetja, ki zaposlujejo invalide. Prikazali smo, koliko imamo v Sloveniji invalidov, kateri so brezposelni, delovno aktivni in koliko jih je zaposlenih v invalidskih podjetjih. Podatke smo grafično prikazali večinoma za obdobje od 2009 do 2013. Natančneje smo predstavili tudi značilnosti podjetja Ino d. o. o., v katerem v strukturi zaposlenih invalidi predstavljajo več kot 50 % zaposlenih.
Problem povečanja števila invalidov v Sloveniji ni zanemarljiv; predvsem je zaskrbljujoče, da je iz leta v leto več brezposelnih invalidov. Od leta 2009 do leta 2013 je brezposelnost invalidov narasla za 27 %. Vse to pomeni, da obstaja velika potreba po zaposlovanju invalidov v Sloveniji ter po nastajanju invalidskih podjetij, zato tudi sklad Republike Slovenije zagotavlja za zaposlovanje invalidov vrsto finančnih sredstev. Keywords: podjetništvo, podjetnik, socialno podjetništvo, zaposlovanje invalidov Published in DKUM: 09.07.2015; Views: 1682; Downloads: 300 Full text (1,30 MB) |
8. ZAPOSLOVANJE INVALIDNIH OSEBKatja Jagodic, 2015, bachelor thesis/paper Abstract: V diplomski nalogi smo obravnavali problem zaposlovanja invalidov. Osredotočili smo se na rizično skupino, ki je že v času gospodarske rasti težko dobila delo. Po opredelitvi pojma »invalid« in »delovni invalid« smo opredelili še zakone na področju zaposlovanja invalidov. Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov je osrednji, ki je povečal število zaposlitev invalidov in omogočil njihovo bolj enakovredno udeležbo na trgu dela. Za spodbujanje zaposlovanja invalidov v Sloveniji so na podlagi tega zakona ustanovili tudi poseben sklad, ki podjetjem omogoča predvsem finančno pomoč. T. i. kvotni sistem iz tega zakona določa najmanjše število zaposlenih invalidov v podjetju. Invalidi se zaposlujejo v invalidskih in socialnih podjetjih. Invalidska podjetja prejemajo vrsto ugodnosti in spodbud pri zaposlovanju invalidov, kar velja tudi za socialna. Pri socialnih podjetjih moramo poudariti še posebno spodbudo za poslovodenje, s katero so upravičena do sofinanciranja usposabljanja in izobraževanja poslovodnih oseb. V praksi je za invalide značilno, da pogosto opravljajo slabša dela, ki so nezahtevna, monotona in seveda slabo plačana. V zaključku naloge smo zato poudarili njihovo bolj kvalitetno izobraževanje. Menimo namreč, da bi jim boljša izobrazba omogočila določen osebni napredek in razvoj, s katerim bi dobili bolj kvalitetno delo. Keywords: - invalid, - delovni invalid, - zaposlovanje invalidov, - invalidsko podjetje, - socialno podjetje. Published in DKUM: 23.06.2015; Views: 2023; Downloads: 512 Full text (886,29 KB) |
9. ZAPOSLOVANJE IN ODPUŠČANJE INVALIDOVŠpela Hribernik, 2011, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je predstaviti Zaposlovanje in odpuščanje invalidov. Invalidi predstavljajo posebno kategorijo delavcev, ki uživa posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
Uvodoma so navedeni najpomembnejši mednarodni in nacionalni dokumenti, ki urejajo vprašanje zaposlovanja in odpuščanja invalidov.
V nadaljevanju so opisane osnovne značilnosti pogodbe o zaposlitvi.
Večja pozornost je namenjena poglavju o zaposlovanju invalidov, kjer so pojasnjeni osnovni pojmi invalid/delovni invalid, postopek pridobitve statusa invalida, oblike zaposlitve invalidov ter kvotni sistem zaposlovanja invalidov.
Na kratko je predstavljeno prenehanje pogodbe o zaposlitvi.
Sledi poglavje o odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kjer je predstavljen postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi in postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi.
Delodajalec lahko invalidu odpove pogodbo o zaposlitvi brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi le, če so podani resni in utemeljeni razlogi za odpoved pogodbe, katerih utemeljenost pa mora ugotoviti Komisija.
V zadnjem delu sledi prikaz pravne ureditve položaja invalidov v Avstriji. Keywords: zaposlovanje invalidov - pojem invalida/delovnega invalida – kvotni sistem zaposlovanja invalidov – posebno pravno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi invalidu – Komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Published in DKUM: 14.12.2011; Views: 5398; Downloads: 516 Full text (1023,23 KB) |
10. ZAPOSLITVENA REHABILITACIJA IN ZAPOSLOVANJE GLUHIH IN NAGLUŠNIHAlma Lorger, 2011, undergraduate thesis Abstract: Invalidnost se večinoma razumeva kot stereotip za revščino in socialno izključenost, kar je posledica tega, da se invalidi soočajo z manjšimi zaposlitvenimi možnostmi. Invalidi so na trgu delovne sile ena od najbolj ranljivih skupin, za katere je v povprečju značilna nižja izobraženost in usposobljenost, višja starost in omejitve delovne zmožnosti, kar je posledica njihove invalidnosti.
Delo je pomembno tako za pridobivanje materialnih sredstev za življenje invalida kot tudi za ohranjanje njegove socialne in psihološke vrednosti,za ohranjanje njegovega dostojanstva. Zaposlitev je najboljše varovalo pred socialno izključenostjo,je temelj socialne varnosti posameznika, saj mu zagotavlja sredstva za preživljanje, vključevanje v družbo in možnost samouresničitve.
Položaj invalidov se je začel izboljševati,ko je začela prevladovati misel o normalizaciji in integraciji invalidov v družbo. Osnovna ideja temelji na dejstvu, da imajo invalidi pravico do družine in življenja v običajnih življenjskih okoljih. Da bi to dosegli, so invalidi potrebovali pripravo na samostojnejše življenje, usposabljanje in prilagoditev okolja na novo stvarnost, kar je narekovalo spremembe v rehabilitacijskih in izobraževalnih programih.
V tem diplomskem delu obravnavamo zaposlitveno rehabilitacijo invalidov, ki je namenjena izvajanju posameznih aktivnosti, s katerimi se omogoča invalidom, da pridobijo ustrezno zaposlitev, da jo ohranijo in v njej napredujejo.
V empiričnem delu na osnovi anketne metode raziskujemo ključne vidike zadovoljstva gluhih in naglušnih oseb, ki so bile vključene v programe zaposlitvene rehabilitacije v podjetju Racio d.o.o. Celje. Keywords: človekove pravice, brezposelnost, zaposlitev, invalidi - gluhi in naglušni, zaposlitvena rehabilitacija (ZR), zaposlovanje invalidov. Published in DKUM: 22.08.2011; Views: 3412; Downloads: 374 Full text (947,21 KB) |