1. Ukrepi za izboljšanje zaposljivosti diplomantov s kadrovskega področjaAdrijana Andonov, 2023, master's thesis Abstract: V magistrskem delu, ki je nadaljevanje našega diplomskega dela »Pričakovanja delodajalcev glede kompetenc diplomantov s kadrovskega področja«, smo raziskovali možnosti za izboljševanje zaposljivosti diplomantov s kadrovskega področja.
Na podlagi znanstvene in strokovne literature ter javno dostopnih statističnih podatkov smo najprej opredelili vrste izobraževanj, nato pa navedli razlike med njimi. V nadaljevanju smo definirali razliko med kompetencami in veščinami ter nadaljevali z opisom mehkih in trdih veščin. Sledila je navedba definicije, vrst in oblik zaposlitve ter opis problematike zaposlovanja mladih v Sloveniji in tujini. Teoretični del smo zaključili s predstavitvijo trendov v HRM.
V empiričnem delu smo preko zaposlitvenega portala pridobili informacije o zahtevah delodajalcev na področju kadrovskega managementa. Sestavljeni seznam iskanih kompetenc smo dali v samooceno študentov zaključnih letnikov kadrovske smeri na FOV UM. Rezultati raziskave so nam pokazali, da so samoocene iskanih kompetenc študentov dokaj nižje od pričakovanja delodajalcev. Poleg tega smo študente povpraševali o predlogih za izboljšanje njihove zaposljivosti. Ugotovili smo, da je lahko priročnik za študente prvi korak v smeri vplivanja za lažji prehod s študija v zaposlitev.
Podali smo predloge za izboljšanje zaposljivosti diplomantov s kadrovskega področja, ki so namenjeni posameznikom, fakultetam in državi. Menimo, da smo z magistrskim delom prispevali k širši razpravi o krepitvi zaposljivosti diplomantov, potrebi po stalnem prilagajanju študijskih programov in učnih načrtov ter k razvoju večje samoiniciativnosti študentov, ki jim bo koristila tako na področju študija kot tudi na drugih področjih življenja. Prav tako smo na podlagi ugotovitev oblikovali priročnik, ki bo študente kadrovske smeri usmerjal k razvijanju kompetenc za vključitev na trg dela.
Keywords: diplomanti, ukrepi, zaposljivost, kadrovski management, neformalno izobraževanje
Published in DKUM: 10.11.2023; Views: 507; Downloads: 64
 Full text (2,65 MB) |
2. Primerjalna analiza institucionalnih spodbud za višjo zaposljivost mladih v Sloveniji in NemčijiLina Colja, 2020, undergraduate thesis Abstract: Mladi ljudje so najbolj ogrožena skupina, ko trg dela zajame kriza ali se zgodi množično odpuščanje. Večina mladih po koncu šolanja preide na razna delovna mesta. Ta prehod jim olajšajo raznolike spodbude in ukrepi države.Ključni cilj diplomskega projekta je bil analizirati, katera izmed dveh opazovanih držav (Slovenija ali Nemčija) ima učinkovitejše institucionalne spodbude za višjo zaposljivost mladih in kakšne so te spodbude.
Opravljena analiza dejavnikov nezaposlenosti mladih nam pove, kam spadata Slovenija in Nemčija na trgu dela. Omejili smo se na štiri dejavnike nezaposlenosti mladih, in sicer na demografske spremembe, gospodarska gibanja, izobrazbo in izobraževalne sisteme ter politike na trgu dela. Čeprav je Nemčija več kot štiridesetkrat večja po številu prebivalcev, ima Slovenija primerljivo število institucionalnih spodbud za višjo zaposljivost mladih, saj sta obe članici EU in sledita evropski zakonodaji, ukrepom in predpisom, ki so enaki za vse države članice. Kljub temu je mogoče reči, da je Nemčija v politiki zaposlovanja mladih uspešnejša kot Slovenija, saj ima nižjo stopnjo brezposelnosti.
Dodaten problem, ki se je pojavil pri zaposlovanju leta 2020, je še pandemija COVID-19, ki ima prav tako svoje posledice.
Keywords: trg dela, mladi, nezaposlenost, zaposljivost, institucionalne spodbude, Slovenija, Nemčija
Published in DKUM: 04.11.2021; Views: 1127; Downloads: 179
Full text (774,70 KB) |
3. Zaposljivost diplomantov laboratorijske zobne protetikePeter Bohinc, 2020, master's thesis Abstract: V magistrskem delu sta predstavljena zaposljivost diplomantov laboratorijske zobne protetike in zadovoljstvo diplomantov s praktičnim usposabljanjem med študijem. V teoretičnem delu smo opredelili pojmovno razliko med zaposlenostjo in zaposljivostjo ter se osredotočili na problematiko zaposljivosti diplomantov s terciarno izobrazbo. Opisali smo tudi praktično izobraževanje študentov laboratorijske zobne protetike in ključne kompetence, ki jih morajo dosegati za uspešen prehod na trg dela.
Raziskovalni del magistrskega dela temelji na kvantitativni metodologiji. Raziskavo smo izvedli med diplomanti laboratorijske zobne protetike, ki so diplomirali do vključno septembra 2019. V raziskavi smo preverjali raven zaposljivosti diplomantov po zaključenem študiju in njihovo zadovoljstvo s praktičnim usposabljanjem med študijem. Prav tako smo s pomočjo diplomantov iskali predloge za izboljšavo študijskega programa.
Ugotovili smo, da z zaposljivostjo diplomanti v povprečju nimajo težav. Na področju praktičnega usposabljanja smo v raziskavi ugotovili, da so diplomanti zgolj povprečno zadovoljni, in hkrati našli kar nekaj predlogov za izboljšavo študijskega programa, ki lahko prinesejo nekatere prednosti pri vstopu na trg dela.
Predlagali smo bolj kakovostna praktična izobraževanja z več vsebinami sodobnih tehnologij, več izobraževanja v realnem okolju z zahtevnejšimi nalogami in odgovornostjo. Menimo, da je uvedba polletne strokovne prakse nujna za kakovostnejše pridobivanje delovnih kompetenc. Prav tako predlagamo kontinuirano spremljanje tako karierne poti diplomantov kot potreb delodajalcev na trgu dela za lažje prilagajanje študijskega programa zahtevam trga.
Keywords: laboratorijska zobna protetika, zaposljivost, praktično usposabljanje
Published in DKUM: 03.07.2020; Views: 2093; Downloads: 286
Full text (1,37 MB) |
4. Prostovoljstvo in zaposljivost mladih v SlovenijiPetra Krajnik, 2020, master's thesis Abstract: Namen magistrskega dela je ugotoviti, ali obstaja povezanost med ukvarjanjem s prostovoljskimi aktivnostmi in višjo stopnjo zaposljivosti mladih. V teoretičnem delu smo predstavili splošna teoretična izhodišča o prostovoljstvu in zaposljivosti mladih ter se osredotočili na dosedanje raziskave o povezavi med prostovoljstvom in zaposljivostjo. V empiričnem delu smo predstavili rezultate naše raziskave, ki smo jih pridobili s pomočjo sekundarne analize podatkov raziskave Slovenska mladina 2018/2019 (n = 1014) in delno strukturiranih intervjujev (n = 20). Ugotovili smo, da se v Sloveniji približno 11 % mladih pogosto ali zelo pogosto ukvarja s prostovoljstvom. Za prostovoljstvo se odločajo v glavnem zaradi osebnih vzgibov (reference, nove izkušnje in znanja), manj pa zaradi altruističnih razlogov. Tisti, ki se s prostovoljstvom ukvarjajo, opažajo predvsem pozitivne učinke prostovoljnega dela (osebna in profesionalna rast posameznika, nove izkušnje in širjenje socialne mreže). Poleg tega smo ugotovili, da v našem raziskovalnem vzorcu obstaja pozitivna povezanost med prostovoljstvom in boljšo zaposljivostjo. Rezultati intervjujev kažejo, da ima lahko prostovoljstvo na pridobitev zaposlitve neposreden ali posreden vpliv. V prvem primeru gre lahko na primer za zaposlitev v instituciji, kjer so mladi opravljali prostovoljno delo, v drugem pa za zaposlitev kot posledico izkušenj, ki jih je mlada oseba pridobila v okviru prostovoljstva. Rezultati analiz kažejo, da je med tistimi, ki se ukvarjajo s prostovoljstvom, verjetnost brezposelnosti nekoliko nižja. Ni pa se potrdilo predvidevanje, da se prostovoljci v večji meri zaposlujejo na področju lastnega strokovnega izobraževanja.
Keywords: prostovoljstvo, zaposljivost, mladi, Slovenija
Published in DKUM: 09.06.2020; Views: 2002; Downloads: 263
Full text (1,18 MB) |
5. Zaposljivost diplomantov Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem BledMateja Seničak, 2017, master's thesis/paper Abstract: V magistrski nalogi smo raziskovali zaposljivost diplomantov Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Bled. Zaposljivost diplomantov je trenutno ena od najbolj aktualnih problematik. V magistrski nalogi smo se osredotočali na to, koliko časa diplomanti iščejo prvo zaposlitev, koliko diplomantov se zaposli v svoji stroki in koliko jih najde zaposlitve, za katere je potrebna nižja izobrazba. Namen magistrske naloge je bilo ugotoviti, ali so diplomanti s pridobitvijo izobrazbe zaposljivi na svojem področju oziroma v katerih panogah se dejansko zaposlijo, ko po zaključku študija pridejo na trg dela. Hkrati pa nas je zanimalo tudi ali so sploh zaposleni.
V prvem delu uspešno izvedene raziskave, ki smo jo na podlagi anketnega vprašalnika izvedli med diplomanti Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Bled, ki so diplomirali v času od letnika 2008/09 naprej, ugotovili, da večina anketirancev ni imela težav pri iskanju zaposlitve. V tem delu smo predstavili tudi težave in mnenja diplomantov glede zaposlovanja.
V drugem delu raziskave, kjer smo preučevali zadovoljstvo anketirancev s praktičnim izobraževanjem v Šolskem hotelu Astoria, smo ugotovili, da so diplomanti dobili dovolj praktičnega znanja za delo na svojem področju se pa kljub temu ne smemo zadovoljiti s trenutnim stanjem in moramo stremeti k stalnem napredovanju, nadgradnji in izboljšavam izvedbe praktičnega izobraževanja v Šolskem hotelu Astoria. V tem delu smo predstavili tudi mnenja in predloge samih diplomantov glede izboljšave praktičnega izobraževanja. Cilj izvedbe praktičnega izobraževanja se mora v največji možni meri prilagoditi tako študentom kot tudi potrebam Šolskega hotela Astoria.
Keywords: zaposlovanje, zaposljivost, diplomanti, višja šola, praktično izobraževanje
Published in DKUM: 20.12.2017; Views: 1578; Downloads: 300
Full text (1,41 MB) |
6. Vloga višješolskega zavoda pri iskanju prve zaposlitve diplomantovRoman Rehberger, 2016, master's thesis/paper Abstract: Višja strokovna šola Šolskega centra Kranj (VSŠ ŠC Kranj) si prizadeva, da njeni študenti in diplomanti pridobijo uporabno praktično znanje, kar jim omogoča zaposljivost in osebno rast. Glede na dejstvo, da je osrednji predmet preučevanja magistrskega dela vloga višje šole pri zaposlovanju diplomantov, smo v teoretičnem delu naloge predstavili nekatere možnosti, teoretična priporočila in smernice za zagotavljanje zaposljivosti diplomantov, opozorili na ovire, ki zmanjšujejo učinkovitost zaposlovanja, ter predstavili spremenjeno vlogo šole pri povečanju zaposljivosti.
V empiričnem delu naloge smo raziskali in analizirali, kako diplomanti VSŠ ŠC Kranj razumejo pomembnost svoje zaposljivosti in graditve kariere ter koliko je usmeritev šole v zaposljivost prepoznana pri študentih. Analizirali smo zaposlenost diplomantov VSŠ ŠC Kranj v programih mehatronika in informatika. Pridobili smo mnenje diplomantov o tem, katere aktivnosti bi prispevale k večji zaposljivosti diplomantov, katere dimenzije zaposljivosti so že prisotne na VSŠ ŠC Kranj.
Ugotovili smo, da je po mnenju diplomantov višja šola v določeni meri dobro opravila svojo vlogo pri zagotavljanju njihove zaposljivosti in iskanju prve zaposlitve ter da je velik delež diplomantov trenutno že zaposlen. Obstajajo pa možnosti za izboljšanje kakovosti delovanja VSŠ ŠC Kranj v prid zagotavljanju zaposljivosti diplomantov in nudenju pomoči pri iskanju prve zaposlitve. Zato smo oblikovali predloge za pomoč študentom pri načrtovanju kariere, in sicer uvedbo novih dejavnosti v okviru kariernega centra in vključitev vsebin karierne orientacije v kurikulum.
Keywords: višja šola, zaposlovanje diplomantov, zaposljivost, karierna orientacija, karierni center.
Published in DKUM: 13.10.2016; Views: 1634; Downloads: 129
Full text (2,04 MB) |
7. ODNOS MLADIH DO ŠTUDENTSKEGA DELAMatej Vončina, 2015, bachelor thesis/paper Abstract: V diplomski nalogi smo obravnavali odnos mladih do študentskega dela. Zanimalo nas je, ali se je njihov odnos do študentskega dela s sprejetjem novega Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona za uravnoteženje javnih financ ZUJF-C (Uradni list RS, št. 95/2014) kaj spremenil, in če, kakšen vpliv je imel zakon na odnos mladih do študentskega dela. V teoretičnem delu naloge smo predstavili vse dosedanje poskuse urejanja zakonodaje na področju študentskega dela, s katerimi je država Republika Slovenija poskušala urediti trg študentskega dela. V praktičnemu delu naloge smo z raziskavo analizirali odnos mladih do študentskega dela. Rezultati ankete so pokazali, da ZUJF-C med mladimi ni bil pozitivno sprejet, oziroma mladi v njem ne vidijo prednosti v taki meri, kot so bile promovirane s strani države. Rezultati raziskave so pokazali, da z novo ureditvijo študentskega dela med spoloma ni razlik v sami motiviranosti do dela. Pomembna razlika pa obstaja med mladimi, starejšimi od 24 let, ki so v primerjavi z mlajšimi študenti menili, da so zaradi nove zakonodaje bolj motivirani za študentsko delo. Na splošno so mladi menili, da nova zakonodaja bistveno ne pripomore k njihovi socialni varnosti, oziroma k večjim možnostim kasnejše redne zaposlitve v podjetju, kjer opravljajo študentsko delo.
Keywords: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona za uravnoteženje javnih financ, odnos do študentskega dela, mladi in delo, mladi in zaposljivost
Published in DKUM: 25.08.2015; Views: 1889; Downloads: 195
Full text (1,09 MB) |
8. Spremljanje zaposljivosti študentov zdravstvene nege in njihova karierna orientiranostBarbara Donik, 2015, master's thesis/paper Abstract: Izhodišča: V magistrskem delu sta predstavljena model spremljanja zaposljivosti diplomantov zdravstvene nege in pomen zgodnjega spremljanja kariernega razvoja študentov. V teoretičnem delu smo opredelili pojem kariera, predstavili karierne teorije in model kariernih sider ter se še posebej osredotočili na teoretično opredelitev pomena spremljanja kariere študentov. Opisali smo tudi pomen spremljanja zaposljivosti študentov zdravstvene nege in ključne kompetence, ki jih morajo dosegati diplomanti ob zaključku študija.
Metodologija: Raziskovalni del magistrskega dela temelji na kvantitativni metodologiji. Raziskavo smo izvedli med študenti zadnjega letnika dodiplomskega študija zdravstvene nege na petih fakultetah za zdravstvo/zdravstvene vede/zdravstveno nego v slovenskem prostoru in med delodajalci, ki zaposlujejo diplomante zdravstvene nege za poklic diplomirana medicinska sestra/diplomirani zdravstvenik. V raziskavi smo preverjali raven dejanskega doseganja kompetenc s strani študentov zdravstvene nege in raven zahtevanih kompetenc s strani delodajalcev. Prav tako smo pri študentih preverjali karierno orientacijo s pomočjo kariernih sider in pomen zgodnjega načrtovanja kariere.
Rezultati: Ugotovili smo, da delodajalci v povprečju višje ocenjujejo dejanske in zahtevane kompetence kot študenti zdravstvene nege (PVd = 3,94; PVŠ = 3,5). Na področju kariernega razvoja smo v raziskavi ugotovili, da imajo anketirani študenti ob zaključku zadnjega letnika študija najbolj izraženo sidro življenjskega stila in da imajo študenti zdravstvene nege moškega spola bolje izraženo sidro izziva (Z = 3,529; p = 0,001). Iz rezultatov je razvidno, da anketirani študenti zdravstvene nege ob skorajšnjem zaključku študija še ne razmišljajo o možnostih kariernega razvoja in tudi ne o pomembnih zaposlitvenih dejavnikih, ki lahko predstavljajo nekatere prednosti pri vstopu na trg dela.
Diskusija in zaključek: Predlagali smo kontinuirano spremljanje potreb po zdravstveni negi in oskrbi prebivalstva ter potreb na trgu dela v smislu stalne komunikacije z delodajalci, ki lahko najbolje podajo potrebe po določenih specialnih znanjih, bodisi na področju posameznih splošnih, socialnih ali specialnih kompetenc bodisi na področju naprednih znanj v okviru vseživljenjskega izobraževanja. Prav tako smo predlagali uvedbo stalnega in kontinuiranega spremljanja doseganja splošnih in predmetno specifičnih kompetenc s strani študentov na eni strani ter periodično preverjanje zahtevanih kompetenc znanj in veščin s strani delodajalcev na drugi strani. V magistrskem delu smo predstavili tudi shemo vplivnih dejavnikov zgodnjega kariernega razvoja študentov zdravstvene nege in algoritem spremljanja zaposljivosti diplomantov.
Keywords: zaposljivost v zdravstveni negi, zaposlenost, karierni razvoj, študij zdravstvene nege, kompetence v zdravstveni negi
Published in DKUM: 02.06.2015; Views: 2380; Downloads: 305
Full text (1,89 MB) |
9. POLETNO DELO SLOVENSKIH ŠTUDENTOV V ZDAKarmen Skodlar, 2009, undergraduate thesis Abstract: Čeprav večina študentov ponavadi preživlja počitnice na Jadranski obali, se nekateri odločijo za daljše destinacije iz različnih razlogov. Nekateri bi radi izboljšali ali se naučili tujega jezika, pridobili izkušnje v drugih kulturah in spoznali nove prijatelje.
Ker številne države pripadajo Evropski uniji, je veliko lažje preživeti počitnice kot študent izmenjave v drugi državi. Vendar, poleg Evrope, so na voljo še druge možnosti, predvsem ZDA, ki ima veliko število organizacij za zagotavljanje študentske izmenjave. CCUSA je ena od teh organizacij, ki jo bomo predstavili v diplomskem delu.
Keywords: trg dela, zaposljivost, študentsko delo, CCUSA
Published in DKUM: 16.07.2009; Views: 2413; Downloads: 244 (1 vote)
Full text (520,77 KB) |
10. ZAPOSLOVANJE DIPLOMANTOV UNIVERZE V NOVI GORICIMaja Terčon, 2009, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava zaposljivost diplomantov Univerze v Novi Gorici. Dejavniki, ki določajo stopnjo zaposljivosti posameznika so njegovo znanje, veščine, osebnostne lastnosti, sposobnosti, delovne izkušnje in podobno. Univerza v Novi Gorici ponuja svojim študentom v okviru izobraževalnega procesa ustrezno znanje, izjemno pomembna je tudi povezava med diplomanti in njihovimi delodajalci v času študija. Delovne izkušnje, pridobljene med praktičnim usposabljanjem in študentskim delom, verjetno pozitivno vplivajo na stopnjo zaposljivosti.
V empiričnem delu diplomskega dela predstavljamo analizo vpisa in zaposljivosti na Univerzi v Novi Gorici. Na osnovi uradnih statističnih podatkov ter obsežne ankete med diplomanti preverjamo veljavnost treh hipotez. Gledano v celoti lahko ocenimo, da je bila zaposljivost diplomantov Univerze v Novi Gorici doslej zelo dobra, spodbudna je tudi povezanost med študenti in (bodočimi) delodajalci.
Keywords: - diplomanti
- izobraževanje
- trg dela
- zaposljivost
- Univerza v Novi Gorici
Published in DKUM: 04.06.2009; Views: 3320; Downloads: 26 |
