| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Brezposelnost mladih in vključujoče podjetništvo
Mojca Deželak, 2017, master's thesis

Abstract: Mladi na trg dela večinoma vstopajo po končanem šolanju. Večina jih začne aktivno iskati zaposlitev po dopolnjenem dvajsetem letu starosti, še bolj izrazito pa v drugi polovici dvajsetih let. Podjetniška aktivnost je tako le ena izmed možnosti za vstop na trg dela in lahko pomeni obetavno zaposlitveno možnost, ki pa je hkrati tudi zelo tvegana in polna pasti (Rebernik et al. 2017, str. 106). Čeprav se stanje na trgu dela izboljšuje, so še vedno vidne posledice zadnje gospodarske krize, ki je povzročila zmanjšanje zaposlitvenih možnosti. Najbolj so se možnosti na trgu dela zmanjšale za skupino mladih ljudi. Mladi se v današnjih časih dlje izobražujejo in zato kot prvi iskalci zaposlitve kasneje vstopajo na trg dela. Izobrazba, ki jo pridobijo v času študija, pa jim ne prinese dovolj izkušenj, ki bi bile za delodajalce zanimive. V teoretičnem delu smo s pomočjo strokovne domače in tuje literature preučili osnove brezposelnosti. S tem smo predstavili problematiko mladih in njihovo vključevanje na trg dela. Raziskali smo tudi, kako brezposelnim mladim z ukrepi pomaga Zavod RS za zaposlovanje (v nadaljevanju ZRSZ) in jih predstavili. Problem brezposelnosti mladih smo povezali z vključevanjem v podjetništvo. Za preučevanje dejavnikov brezposelnih mladih in vključujočega podjetništva smo izvedli raziskavo. V raziskavi je sodelovalo 100 brezposelnih mladih v starostni skupini od 15 do 35 let. Anketni vprašalnik so samostojno izpolnjevali v pisni obliki ali preko spleta. Podatke smo nato obdelali s programom SPSS. Ugotovili smo, da večina mladih, ki se izobražuje, hkrati tudi opravlja študentsko delo, vendar jim to ne prinese dovolj izkušenj, saj dela ne opravljajo v svoji stroki (smeri izobraževanja). Čeprav smo anketirali brezposelne mlade, pa je velik delež tistih, ki so dolgotrajno brezposelni (12 do 23 mesecev). Ker ne dobijo zaposlitve, si svojo socialno varnost največkrat zagotavljajo s pomočjo staršev/sorodnikov/prijateljev ali pa zaprosijo za denarno socialno pomoč. Veliko pa je tudi takšnih, ki opravljajo delo na črno. Kljub velikemu deležu brezposelnih mladih, manj kot polovica anketiranih ne razmišlja o ustanovitvi podjetja, saj jih je strah neuspeha.
Keywords: zaposlitvene možnosti, prvi iskalci zaposlitve, brezposelnost mladih, trg dela, vključujoče podjetništvo, študentsko delo.
Published: 23.02.2018; Views: 947; Downloads: 200
.pdf Full text (2,54 MB)

2.
3.
ZAPOSLOVANJE DOLGOTRAJNO BREZPOSELNIH OSEB V POSAVJU
Venesa Muhar, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Brezposelnost je močno povezana z gospodarskimi tokovi. V času, ko so gospodarski tokovi ugodni, ko se ustvarjajo delovna mesta, se osebe lažje zaposlujejo. V času neugodnih gospodarskih tokov pa delovnih mest primanjkuje in pri zaposlovanju so previdni tako delodajalci kot tudi delojemalci. Dlje kot traja brezposelnost, manjše so možnosti za zaposlitev. Tako se ustvarja problem dolgotrajne brezposelnosti. Dolgotrajno brezposelne osebe spadajo v skupino težje zaposljivih oseb in se pri iskanju zaposlitve srečujejo s številnimi dejavniki, ki jim onemogočajo pridobiti ustrezno zaposlitev. Tako kot v celotni Sloveniji se tudi v Posavju soočamo z zelo velikim deležem dolgotrajno brezposelnih oseb. Čeprav se s problematiko dolgotrajno brezposelnih, z različnimi ukrepi aktivne politike zaposlovanja ukvarja država s pomočjo Zavoda RS za zaposlovanje, le-ta še vedno predstavlja zelo pereč problem na trgu dela. V diplomski nalogi smo prikazali strukturne značilnosti dolgotrajno brezposelnih v Posavju v določenem časovnem obdobju, in sicer gibanje števila dolgotrajno brezposelnih ter vrste in uspešnost ukrepov aktivne politike zaposlovanja, ki se izvajajo na področju Posavja in prinašajo največ zaposlitev. Na podlagi rezultatov analize smo podali predloge za učinkovitejše reševanje problema. Ugotovili smo, da bo potrebno bolj učinkovito izvajati ukrepe aktivne politike zaposlovanja in storitve na trgu dela, v okviru katerih se lahko razvijajo nova delovna mesta za ranljive skupine na trgu dela, torej tudi za dolgotrajno brezposelne.
Keywords: brezposelnost, dolgotrajno brezposelne osebe, zaposlitvene možnosti, aktivna politika zaposlovanja, ukrepi aktivne politike zaposlovanja
Published: 25.05.2016; Views: 519; Downloads: 84
.pdf Full text (903,64 KB)

4.
ZAPOSLITVENE MOŽNOSTI MLADIH NA TERCIARNI RAVNI IZOBRAŽEVANJA
Pia Ogrizek, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Svetovna gospodarska kriza v Sloveniji ni prizadela le gospodarstva, pač pa je močno zamajala tudi trg dela. Posledice krize so najbolj občutili prav mladi, ki se iz leta v leto srečujejo z vse višjo stopnjo brezposelnosti, prav tako pa imajo tudi težave pri iskanju prve zaposlitve. V tem diplomskem delu smo želeli predstaviti predvsem alternativne možnosti zaposlitev, ki bi mladim po zaključku terciarnega izobraževanja omogočile lažji prehod na trg dela, istočasno pa povečale tudi možnosti za zaposlitev. V teoretičnem delu smo naprej predstavili razloge za brezposelnost mladih, se dotaknili standardnih in nestandardnih oblik dela, med katere kot eno izmed najbolj razširjenih oblik fleksibilne zaposlitve sodi študentsko delo, predstavili aktivne in pasivne načine iskanja zaposlitve, pri čemer smo podrobneje opredelili delo in vlogo Zavoda RS za zaposlovanje ter kariernih (zaposlitvenih) centrov, raziskali zaposlitvene možnosti, med katere sodijo samozaposlitev, prekvalifikacija poklica in zaposlitev v tujini, ter nenazadnje opredelili vpliv šolske svetovalne službe oziroma svetovalnega delavca pri poklicni orientaciji učencev in dijakov v osnovni in srednji šoli. V empiričnem delu smo predstavili raziskavo, ki smo jo izvedli med dvema skupinama študentov Filozofske fakultete v Mariboru – tistimi, ki študij zaključujejo, ter tistimi, ki so študij že zaključili. Raziskava je bila opravljena z namenom, da bi raziskali zaposlitvene možnosti mladih pred končanim terciarnim izobraževanjem in po njem, prav tako pa smo želeli raziskati tudi morebiten obstoj razlik med skupinama. Rezultati so pokazali, da ima sicer večina posameznikov pozitiven odnos do omenjenih alternativnih možnosti zaposlitve, vendar pa med tema dvema skupinama kljub temu prihaja do razlik. Tisti, ki so študij že zaključili, so v primerjavi s tistimi, ki študij zaključujejo, nekoliko bolj dovzetni za te možnosti, saj so z razmerami na trgu dela že seznanjeni in vedo, da po višješolski izobrazbi družboslovnih in humanističnih smeri trenutno ni povpraševanja, kar pomeni, da so primorani v iskanje zaposlitve tudi v drugih poklicih, za katere je morda zahtevana celo nižja izobrazba. Tisti, ki študij zaključujejo, na drugi strani glede svojih zaposlitvenih možnosti ostajajo optimistični, čeprav se tudi oni zavedajo razmer na trgu dela in že razmišljajo o alternativnih rešitvah, ki bi jim omogočile hitro in uspešno zaposlitev bodisi doma bodisi v tujini.
Keywords: brezposelnost mladih, zaposlitvene možnosti, samozaposlitev, prekvalifikacija poklica, delo v tujini, razlike med tistimi, ki študij zaključujejo, in tistimi, ki so študij že zaključili.
Published: 13.10.2015; Views: 2130; Downloads: 130
.pdf Full text (1,56 MB)

5.
Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica