1. Zaposlovanje invalidov v OS KoperTatjana Stepan D' Anniballe, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu obravnavamo zaposlovanje invalidov na področju, ki ga pokriva Zavod Republike Slovenije - Območna služba Koper. Invalidi so posebej ranljiva skupina, kateri je potrebno posvetiti veliko pozornosti. Njihov položaj na trgu dela je manj ugoden. Težje in v manjši meri se vključujejo vanj.Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovabju invalidov je prinesel vrsto ugodnosti zanje in za delodajalce. Poleg kvotnega sistema zaposlovanja, je prinesel še vrsto vzpodbud in davčnih olajšav. Invalidi, ki so vključeni v proces zaposlitvene rehabilitacije , imajo večje možnosti, da se ponovno zaposlijo in s tem izboljšajo svoj materialni položaj ter niso v breme družbi.V OS Koper posvečajo veliko pozornost prav tej ciljni skupini. Aktivna politika zaposlovanja se je pokazala kot sistem, ki pomaga invalidom, da se ponovno zaposlijo. Prav v programih javnih del aktivirajo največ dolgotrajnih brezposelnih invalidov. Za veliko večino invalidov, je to edini izhod iz brezposelnosti. Keywords: zaposlovanje invalidov, zaposlitvena rehabilitacija, integracija invalidov, brezposelnost, zavod za zaposlovanje Published in DKUM: 16.08.2016; Views: 1703; Downloads: 174 Full text (1,06 MB) |
2. VREDNOTENJE KOMPETENC NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE IN NJIHOV VPLIV NA ZAPOSLITEV INVALIDOVZdenka Wltavsky, 2016, doctoral dissertation Abstract: Zaposlitev invalida je v Sloveniji in tudi v drugih državah desetletja veljala kot ključni indikator za merjenje uspešnosti izida zaposlitvene rehabilitacije. Obstaja pa povezava med kvaliteto izvajanja poklicne rehabilitacije in dviga kvalitete življenja uporabnikov storitev, ki pa pomembno vplivajo na učinkovitost na delovnem področju. V strokovni literaturi se veliko bolj kot z ustrezno usposobljenostjo strokovnjakov, ki delajo na področju zaposlitvene rehabilitacije, ukvarjajo in razvijajo metodologije in orodja za čim bolj učinkovito izvedbo rehabilitacijskih storitev. Zelo malo avtorjev pa je raziskalo usposobljenost rehabilitacijskih strokovnjakov za uspešno opravljanje te dejavnosti. Pomen pridobivajo nova znanja, ki temeljijo na kompetencah zaposlenih na področju zaposlitvene rrehabilitacije (Matthews et al., 2010, 124-138). Avtorji ugotavljajo, da čeprav so tradicionalna znanja in veščine na področju poklicne rehabilitacije veljala za osrednja na področju rehabilitacijske prakse, je raziskava v avstralskih rehabilitacijskih agencijah pokazala naraščajočo vlogo znanj in veščin povezanih z ravnanjem z invalidnostjo v praksi. Zato je bil cilj raziskave ugotoviti, katere so najpomembnejše kompetence zaposlenih na področju zaposlitvene rehabilitacije in pogostost uporabe kompetenc pri njihovem delu v treh različnih državah (Sloveniji, Avstriji in Veliki Britaniji) na osnovi vprašalnika, ki so ga razvili avstralski raziskovalci. Temeljne kompetence sestavljajo štirje sklopi: poklicno svetovanje, poklicna praksa, osebno svetovanje in vodenje primerov v rehabilitaciji. Specialne kompetence pa sestavljata dva sklopa: vodenje primerov ravnanja z invalidnostjo na delovnem mestu in ukrepi na delovnem mestu in vodenje programov. Vrnjenih smo dobili 131 vprašalnikov, od teh 61 iz Slovenije, 34 iz Avstrije in 36 iz Velike Britanije. Pri tem smo uporabili: t-test za dva neodvisna vzorca (spol), analizo variance (izobrazba, država) in Pearsonov koeficient korelacije za primerjavo med zaznavo temeljnih in specialnih kompetenc. Anketiranci so kot najpomembnejše zaznali osebno svetovanje, poklicno svetovanje in vodenje primerov v rehabilitaciji, najmanj je zaznana pomembnost ukrepov na delovnem mestu in vodenja programov, daleč najpogosteje pa se v praksi poslužujejo osebnega svetovanja, zelo malo pa ukrepov.
Podatki raziskave kažejo na močno soodvisnost med zaznavo pomembnosti temeljih in specialnih kompetenc ter srednje močno soodvisnost med pomembnostjo kompetenc in pogostostjo uporabe kompetenc. Ustrezna usposobljenost strokovnjakov na področju zaposlitvene rehabilitacije je eden izmed pomembnih dejavnikov za uspešno zaposlitev invalidov, vendar na uspešnost zaposlitve invalida ne vplivajo samo ustrezno usposobljeni strokovni delavci z ustreznimi kompetencami, ki kvalitetno opravljajo storitve zaposlitvene rehabilitacije, temveč tudi mnogi zunanji faktorji kot so zakonodaja, organiziranost izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije, razmere na trgu dela, razpoložljiva delovna mesta, konkurenčnost drugih kandidatov in drugi. Keywords: zaposlitvena rehabilitacija, poklicna rehabilitacija, osnovne kompetence, specialne kompetence, osebno svetovanje, poklicno svetovanje, poklicna praksa, vodenje primerov v zaposlitveni rehabilitaciji, vodenje primerov ravnanja z invalidnostjo na delovnem mestu, ukrepi na delovnem mestu in vodenje programov Published in DKUM: 25.04.2016; Views: 2092; Downloads: 283 Full text (3,00 MB) |
3. ZAPOSLOVANJE IN POKLICNA REHABILITACIJA INVALIDOVGregor Srdarev, 2012, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga obravnava obstoječe ukrepe, katerih namen je ohraniti zaposlitev invalidov in njihovo ponovno vključevanje v delovne procese. Zagotavljanje sredstev za preživljanje,socialna varnost, potreba po samouresničitvi in vključenost v družbeno življenje so le eni od temeljev za zadovoljstvo posameznika tako invalidov kot tudi vseh ostalih.. Analiziral sem različne slovenske dokumente, ki urejajo varstvo invalidov. Poudarek sem dal Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, ki uvaja kvotni sistem zaposlovanja invalidov, katerega namen je delodajalce motivirati k večjemu zaposlovanju invalidov, invalidom pa zagotavljati večje možnosti za zaposlitev. Velik del naloge je namenjen poklicni in zaposlitveni rehabilitaciji, ki zagotavljata izvajanje tistih aktivnosti, ki omogočajo invalidom, da pridobijo ustrezno zaposlitev, jo ohranijo in v njej napredujejo. Predstavljen je primer dobre prakse na področju poklicne in zaposlitvene rehabilitacije. Keywords: delovni invalid
invalid
zaposlitvena rehabilitacija, poklicna rehabilitacija Published in DKUM: 08.01.2013; Views: 2699; Downloads: 385 Full text (617,19 KB) |
4. Pravice zaposlenih v zdravstveni negi s poudarkom na pravicah iz naslova invalidnostiSimona Križ, 2011, master's thesis/paper Abstract: V magistrskem delu so opisana kostno mišična obolenja, ki so najpogostejši vzrok za nastanek invalidnosti. Zaposlene v zdravstvene negi želimo seznaniti, kaj je invalidnost, invalid, in zelo pomembno za zaposlene, kaj je delovni invalid. Nadalje je opisana razvrstitev zavarovancev v kategorije invalidnosti in katere pravice izhajajo iz invalidskega zavarovanja.
Metodologija raziskovanja. Podatki o pravicah zaposlenih v zdravstveni negi s poudarkom na pravicah iz naslova invalidnosti so dobljeni z uporabo delno strukturiranega vprašalnika in kvantitativno metodo raziskovanja, ki je potekala na štirih oddelkih v UKC Maribor, in sicer na Oddelku za pljučne bolezni, Oddelku za nevrološke bolezni, Oddelku za otorinolaringologijo, cervikalno in maksilofacialno kirurgijo in Oddelku za nalezljive bolezni in vročinska stanja. Zaposleni anketiranci v zdravstveni negi so bili iz negovalnih enot in specialističnih ambulant.
Rezultati. V sami raziskavi je sodelovalo 146 žensk in 6 moških, se pravi, da v poklicu zdravstvene nege še vedno prevladujejo ženske. Med anketiranimi zaposlenimi v zdravstveni negi so prevladovale medicinske sestre ali zdravstveni tehniki v negovalni enoti, diplomirane medicinske sestre v negovalni enoti, nato diplomirane medicinske sestre v specialistični ambulanti, medicinske sestre ali zdravstveni tehniki v specialistični ambulanti in bolničarji oziroma negovalci. Pridobili smo tudi podatke iz Oddelka za kadrovsko-pravne zadeve, in sicer prevalenco invalidnosti vseh zaposlenih v UKC Maribor za 5-letno obdobje.
Sklep. V magistrskem delu smo ugotovili, da je vzrok za nastanek delovne invalidnosti in bolečin v ledvenem delu hrbtenice povezan z dvigovanjem bremen mase nad 10 kilogramov. Zaposleni v zdravstveni negi se premalo zavedamo problematike mišično-skeletnih obolenj in pričenjamo s preventivnimi ukrepi takrat, ko se ta že pojavijo. Keywords: Kostno-mišična obolenja, invalidnost, invalid, delovni invalid, invalidsko zavarovanje, zaposlitvena rehabilitacija, poklicna rehabilitacija. Published in DKUM: 08.12.2011; Views: 3032; Downloads: 397 Full text (1004,53 KB) |
5. ZAPOSLITVENA REHABILITACIJA IN ZAPOSLOVANJE GLUHIH IN NAGLUŠNIHAlma Lorger, 2011, undergraduate thesis Abstract: Invalidnost se večinoma razumeva kot stereotip za revščino in socialno izključenost, kar je posledica tega, da se invalidi soočajo z manjšimi zaposlitvenimi možnostmi. Invalidi so na trgu delovne sile ena od najbolj ranljivih skupin, za katere je v povprečju značilna nižja izobraženost in usposobljenost, višja starost in omejitve delovne zmožnosti, kar je posledica njihove invalidnosti.
Delo je pomembno tako za pridobivanje materialnih sredstev za življenje invalida kot tudi za ohranjanje njegove socialne in psihološke vrednosti,za ohranjanje njegovega dostojanstva. Zaposlitev je najboljše varovalo pred socialno izključenostjo,je temelj socialne varnosti posameznika, saj mu zagotavlja sredstva za preživljanje, vključevanje v družbo in možnost samouresničitve.
Položaj invalidov se je začel izboljševati,ko je začela prevladovati misel o normalizaciji in integraciji invalidov v družbo. Osnovna ideja temelji na dejstvu, da imajo invalidi pravico do družine in življenja v običajnih življenjskih okoljih. Da bi to dosegli, so invalidi potrebovali pripravo na samostojnejše življenje, usposabljanje in prilagoditev okolja na novo stvarnost, kar je narekovalo spremembe v rehabilitacijskih in izobraževalnih programih.
V tem diplomskem delu obravnavamo zaposlitveno rehabilitacijo invalidov, ki je namenjena izvajanju posameznih aktivnosti, s katerimi se omogoča invalidom, da pridobijo ustrezno zaposlitev, da jo ohranijo in v njej napredujejo.
V empiričnem delu na osnovi anketne metode raziskujemo ključne vidike zadovoljstva gluhih in naglušnih oseb, ki so bile vključene v programe zaposlitvene rehabilitacije v podjetju Racio d.o.o. Celje. Keywords: človekove pravice, brezposelnost, zaposlitev, invalidi - gluhi in naglušni, zaposlitvena rehabilitacija (ZR), zaposlovanje invalidov. Published in DKUM: 22.08.2011; Views: 3412; Downloads: 374 Full text (947,21 KB) |
6. USPOSABLJANJE IZVAJALCEV ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE V VARSTVENO DELOVNEM CENTRUAleksandra Sedevčič, 2011, undergraduate thesis Abstract: Potreba po stalnem strokovnem izpopolnjevanju in usposabljanju vseh strokovnih delavcev je nujna tako v zdravstvu kot v sociali in je predpisana z zakonodajo. Strokovna združenja spodbujajo svoje člane k stalnemu strokovnemu izpopolnjevanju in usposabljanju. Zaposlitvena rehabilitacija je relativno nova storitev, nastala po sprejetju Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov leta 2004. Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo skrbi, da se lahko vsi izvajalci in tudi ostali udeležijo organiziranih strokovnih srečanj in obogatijo svoje znanje z ustreznim strokovnim izpopolnjevanjem in usposabljanjem, se seznanijo z novostmi v stroki in zakonodaji ter jih kasneje prenesejo v prakso, s čimer povečajo svojo strokovnost.
Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela, in sicer teoretični in raziskovalni del. V teoretičnem delu se diplomsko delo opira na strokovno literaturo in predstavlja pojme, ki se uporabljajo v zvezi z zaposlitveno rehabilitacijo, izobraževanjem, izpopolnjevanjem in usposabljanjem.
Empirični del temelji na raziskavi, ki je bila izvedena med vsemi izvajalci zaposlitvene rehabilitacije v Sloveniji. Kot raziskovalni instrument smo uporabili anonimni anketni vprašalnik, s katerim smo zbrali podatke, jih obdelali in ugotovili stanje na področju izpopolnjevanja in usposabljanja izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije. Ugotavljali smo izobraževalne potrebe in interese zaposlenih ter ob zaključku podali nekatere ugotovitve in smernice strokovnega razvoja kadrov v zaposlitveni rehabilitaciji. Izvajalci zaposlitvene rehabilitacije se zavedajo odgovornosti pri opravljanju svojega dela, zato se redno vključujejo v programe strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja. Ugotovili smo, da so zaposleni visoko motivirani in se zavedajo, da je potrebno strokovno znanje ves čas dopolnjevati z novim znanjem in veščinami.
Uvedba novega programa oz. nove storitve lahko za organizacijo predstavlja razvojno priložnost in konkurenčno prednost, za kar pa potrebuje visoko strokovno usposobljene kadre. Specifičnost pridobljenih poškodb možganov in poznavanje le-tega je tako izziv varstveno delovnemu centru, da lahko v prihodnosti ponudi svojim uporabnikom novo storitev, zato pa mora že danes vlagati v kadre. Ti so namreč ključni nosilci uresničevanja načrtovanih ciljev, programov dela ter razvoja v organizaciji in so neizčrpen vir konkurenčne prednosti in uspešnosti organizacije Keywords: zaposlitvena rehabilitacija, usposabljanje, izpopolnjevanje Published in DKUM: 15.03.2011; Views: 2113; Downloads: 201 Full text (17,13 MB) |