1. Analiza zaposlitvene funkcije in dejavnikov zaposlenosti na primeru evropskih državGregor Rihtarič, 2023, master's thesis Abstract: Zaposlenost se uvršča med ključne segmente trga dela in gospodarstva, saj je neprestano podvržena številnim spremembam, novitetam in trendom, njeni učinki pa se izkazujejo tudi izven meja gospodarstva. V preteklih desetletij so se spremembe na trgu dela odražale v različnih smereh. Ena izmed najvidnejših je v sestavi trga dela, kjer je prišlo do enormnega povečanja deleža žensk, pri katerih so stopnje zaposlenosti in participacije močno narasle, in sočasnega zniževanja deleža in stopenj pri starejših moških. Delež mladih na trgu dela v razvitih državah upada, saj namesto zgodnejšega vstopa na trg dlje časa ostajajo v izobraževanju. Aktualno na trgu dela prevladujejo različni trendi, med katerimi pa sta najbolj izrazita presežek delovne sile v manj razvitih državah ter primanjkljaj in staranje delovne sile v nekaterih razvitih državah, kjer se ta odraža v povečevanju deleža starejših starostnih skupin na trgu, rastoči srednji starosti in pričakovani življenjski dobi ob rojstvu. Ob vsem tem je bilo dogajanje v zadnjih treh letih pogojeno izbruhu pandemije bolezni Covid-19 in zajezitvenim ukrepom. Kadar se ukvarjamo z zaposlenostjo, je pomembno dobro razumevanje dejavnikov in mehanizmov, ki povzročijo njene spremembe, saj lahko s tem razložimo številna dogajanja v gospodarstvu in družbi. Na eni strani na zaposlenost vplivajo ekonomski dejavniki, kot so gospodarska rast, izvoz in investicije, na drugi pa imajo vse večji vpliv neekonomski, kot so demografske spremembe, izobrazba in tehnologija. V empiričnem delu smo na podlagi panelnih podatkov za 31 držav (države članice Evropske Unije, Švica, Norveška, Islandija in Velika Britanija) v obdobju med letoma 2000 in 2021 skonstruirali regresijski model združenih podatkov, model fiksnih in model slučajnih učinkov. Na podlagi izvedene ekonometrične analize zaposlitvene funkcije smo ugotovili pozitivno zvezo med zaposlenostjo in izvozom, potrošnjo, inflacijo in šibko pozitivno povezavo z izdatki za plače ter negativno povezavo med zaposlenostjo in pričakovanimi leti šolanja, pričakovano življenjsko dobo ob rojstvu in opravljenimi delovnimi urami.
Keywords: zaposlenost, zaposlitvena funkcija, trg dela, panelni podatki, ekonometrija
Published in DKUM: 27.10.2023; Views: 1381; Downloads: 130
 Full text (3,98 MB) |
2. Ekonometrična analiza zaposlitvene funkcije Belgije in SlovaškeUrška Cimperšek, 2020, undergraduate thesis Abstract: Zaposlenost je v današnjem času vse bolj pomembna makroekonomska komponenta v gospodarstvu, saj spremembe v njem močno vplivajo na gospodarsko aktivnost v posamezni državi. Bolj kot se gospodarstvo razvija, višja je stopnja zaposlenosti. Na začetku dela diplomskega projekta smo na kratko opisali značilnosti trga dela v Belgiji in na Slovaškem. Nato smo s pomočjo zbranih podatkov z metodo najmanjših kvadratov za obe državi ocenili linearno funkcijo, dvojno logaritemsko funkcijo in funkcijo z odloženo odvisno spremenljivko. Na podlagi primerjave rezultatov analize determinacijskih koeficientov, Box-Cox testa, RESET-testa in Chow testa smo izbrali funkcijo, ki je najprimernejša za nadaljnjo analizo. Na podlagi izvedenih testov smo ugotovili, da je za obe državi najprimernejša linearna funkcija z odloženo odvisno spremenljivko.
Na koncu dela diplomskega projekta smo za obe državi preverili veljavnost predpostavk metode najmanjših kvadratov: normalne porazdelitve, multikolinearnosti, heteroskedastičnosti in avtokorelacije. Pri analizi smo ugotovili, da je v obeh državah prisotna multikolinearnost in homoskedastičnost. Pri nadaljnji analizi smo nato ugotovili, da je avtokorelacija v Belgiji prisotna, medtem ko je na Slovaškem nismo zasledili.
Keywords: zaposlitvena funkcija, t-statistika, F-statistika, metoda najmanjših kvadratov.
Published in DKUM: 23.11.2020; Views: 1254; Downloads: 83
Full text (1,99 MB) |
3. Ekonometrična analiza zaposlitvene funkcije za Madžarsko in EstonijoValentina Muršič, 2020, undergraduate thesis Abstract: Zaposlitvena funkcija ekonomski stroki služi kot pomemben instrument na mikroekonomski ali makroekonomski ravni. Na mikroekonomski ravni je v pomoč pri vodenju politike zaposlovanja. Splošneje, torej na makroekonomski ravni pa je v pomoč pri analizi podatkov, ki služijo kot podlaga za sprejemanje odločitev ekonomske politike določenega gospodarstva in so v veliki meri vezane na trg dela. Delo diplomskega projekta temelji na analizi modelov zaposlitvene funkcije za Madžarsko in Estonijo. Analiza se opira na podatke, uvožene iz evropske statistične baze Eurostat, in zajema obdobje med letoma 2000 in 2019. Na podlagi ekonomske teorije v naš model vključimo dve pojasnjevalni spremenljivki, realni bruto domači proizvod (RBDP) in realne plače (RW). Odvisno spremenljivko nam predstavlja zaposlenost (E). Za vsako izmed analiziranih gospodarstev določimo tri različne funkcijske oblike in se tako srečamo z linearno funkcijo, dvojno logaritemsko funkcijo in funkcijo z odloženo odvisno spremenljivko. Na podlagi velikosti determinacijskih koeficientov in rezultatov RESET-testa, Box-Coxovega testa ter Chowovega testa izberemo najustreznejšo funkcijsko obliko za vsako izmed držav. V zadnjem koraku v izbranem modelu s primernimi ekonometričnimi testi preverimo izpolnjevanje predpostavk metode najmanjših kvadratov. Natančneje, v modelu preverjamo normalno porazdelitev, multikolinearnost, heteroskedastičnost in avtokorelacijo.
Keywords: ekonometrična analiza, zaposlitvena funkcija, trg dela, metoda najmanjših kvadratov, Madžarska, Estonija
Published in DKUM: 18.11.2020; Views: 1325; Downloads: 206
Full text (1,08 MB) |
4. Razlike med spoloma na Švedskem: ekonometrična analiza zaposlitvene funkcijeAnja Belić, 2020, undergraduate thesis Abstract: Pridobljena zaposlitev igra pomembno vlogo za posameznika, saj mu omogoča mesečni dohodek, na nacionalni ravni pa večje število zaposlenih prebivalcev predstavlja tudi vse boljše ogledalo gospodarstva države. Na trgu dela obstaja diskriminacija med spoloma, kjer imajo moški večje možnosti napredovanja in višje dohodke od žensk, medtem ko se te na trgu dela težje udejstvujejo, kar še dokazuje vpliv zgodovine, ko so bile ženske močno v podrejenem položaju. V delu diplomskega projekta se osredotočamo na ekonometrično analizo treh zaposlitvenih funkcij, kjer nas zanima, katere spremenljivke vplivajo na spremembe števila vseh zaposlenih, zaposlenih žensk in zaposlenih moških na Švedskem.
V teoretičnem delu raziskave predstavimo trg dela na Švedskem in se poglobimo v neenakosti med spoloma, ki jih raziskujemo s primerjavo števila zaposlenih in brezposelnih, višino mesečnega dohodka in indeksi človeškega razvoja in neenakosti med spoloma. V empiričnem delu raziskave zastavimo linearni in dvojno logaritemski model zaposlitvene funkcije za vsak vsebinski sklop. Pri tem s primerjavo determinacijskih koeficientov, RESET testa in Box-Cox testa določimo za vsak vsebinski sklop primernejši model. Analizo nadaljujemo z oceno koeficientov najprimernejših modelov in preverjanjem predpostavk metode najmanjših kvadratov. Pri tem za vsak model preverjamo prisotnost normalne porazdelitve slučajne spremenljivke, multikolinearnosti, heteroskedastičnosti in avtokorelacije. Vse to preverimo in dokažemo z različnimi ekonometričnimi testi. Pri vseh modelih se izkaže obstoj normalne porazdelitve slučajne spremenljivke, homoskedastičnosti in avtokorelacije, ni pa prisotne multikolinearnosti. Zaradi težav, nastalih pri prisotnosti avtokorelacije, smo to morali odpraviti z metodo, imenovano HAC.
Keywords: ekonometrična analiza, zaposlitvena funkcija, trg dela, Švedska, neenakosti med spoloma, metoda najmanjših kvadratov
Published in DKUM: 17.11.2020; Views: 791; Downloads: 70
Full text (2,24 MB) |
