| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 59
First pagePrevious page123456Next pageLast page
1.
Vloga športnikov v slovenski vojski
Lucija Polavder, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Pripadnice in pripadniki Slovenske vojske s svojim strokovnim in z odličnim delovanjem ter prizadevanji ohranjajo in razvijajo tradicionalne vrednote Slovenk in Slovencev. Začetki Športne enote segajo v leto 1991. Naloge Športne enote so zaposlovanje športnikov, promocija Slovenske vojske, vključevanje športnikov v proces usposabljanja Slovenske vojske. V teoretičnem delu diplomske naloge smo uvodoma opisali razvoj Slovenske vojske. Nadaljevali smo z opisom procesa zaposlovanja v Slovenski vojski, nato z opisom Športne enote in nalog vrhunskih športnikov v Slovenski vojski. Opisali smo tudi področje promocije Slovenske vojske. V empiričnem delu naloge smo skozi analizo odgovorov prišli do ugotovitev, da zaposlenim v Športni enoti SV pomeni zaposlitev socialno in materialno varnost, redna finančna podpora in čas, ki ga imajo na razpolago za treninge, ki zagotavljajo nemoten potek priprav, kar je pogoj za popolno predanost športu in doseganje dobrih rezultatov, saj zaposleni v Športni enoti posledično doprinesejo SV promocijo v RS in tujini, večje zanimanje za zaposlitev v SV, nenazadnje vzpodbujajo tudi občutek pripadnosti. Na koncu naloge smo naredili na podlagi teoretičnih izhodišč in analize odgovorov zaključek.
Keywords: Slovenska vojska, promocija, Športna enota, vojak, zaposlitev
Published: 21.04.2021; Views: 55; Downloads: 5
.pdf Full text (1,12 MB)

2.
Vpliv družbenih omrežij na delovna razmerja
Dejan Mehle, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu so obravnavani različni pravni vidiki družbenih omrežij in njihov vpliv na delovna razmerja. V današnjem času se za namene zaposlovanja vse pogosteje uporabljajo družbena omrežja, ki služijo kot vir informacij za preverbo kandidatov za zaposlitev. Delodajalci želijo na ta način preveriti primernost kandidatov in se zaščititi pred morebitno poslovno škodo, vendar pri tem obstaja možnost neupravičene obdelave osebnih podatkov in prekomernega posega v zasebnost kandidatov, zato je treba dopustnost tovrstnih preverb obravnavati v vsakokratnem primeru. Pri vključitvi družbenih omrežij v delovni proces se izpostavlja predvsem vprašanje glede dopustnosti delodajalčeve naložitve uporabe družbenih omrežij med delovne obveznosti delavca, kar bo v največji meri odvisno od narave dela, ki ga delavec opravlja. V nasprotnem primeru tovrstna naložitev obveznosti načeloma ne bo možna. Eden izmed pomembnih vidikov predstavlja tudi nadzor delodajalca nad uporabo družbenih omrežij in z njim povezana pričakovana zasebnost delavca. Pri opredelitvi dopustnega nadzora delodajalca nam nekatere odgovore poda sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice, predvsem v sodbi Barbulescu, ki določa omejitve delodajalčevega nadzora in obenem določa smernice, ki jih morajo delodajalci pri nadzoru spoštovati. Posebna vloga je namenjena tudi objavam zaposlenih na družbenih omrežjih. Kot problematične se z vidika delodajalca izpostavljajo predvsem objave zaposlenih, ki škodujejo poslovnim interesom delodajalca ali kažejo na delavčevo kršitev delovnih obveznosti, zato jih bo delodajalec načeloma želel sankcionirati, največkrat z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Na drugi strani se pri objavah zaposlenih izpostavlja pravica do svobode govora, v primeru razkritja informacij v javnem interesu pa v poštev prihaja tudi zaščita žvižgačev. Pri tem so v magistrskem delu obravnavani različni mednarodni viri, analiza tuje in slovenske pravne ureditve ter pripadajoča sodna praksa.
Keywords: preverba kandidatov za zaposlitev, obdelava osebnih podatkov, delovne obveznosti, nadzor na delovnem mestu, varstvo zasebnosti, prepoved škodljivih ravnanj, svoboda izražanja, odpoved pogodbe o zaposlitvi, žvižgaštvo
Published: 02.03.2021; Views: 342; Downloads: 39
.pdf Full text (848,04 KB)

3.
Razlike med generacijami v doživljanju zadovoljstva z delom
Timotej Ribič, 2020, master's thesis

Abstract: Zaposlitev predstavlja ključen del našega življenja. Po zaključenem izobraževanju hitro sledi zasedanje določenega delovnega mesta. Opravljanje dela je bistveno za človekov biološki in družbeni obstoj. S tem namreč poskrbimo za svoj osebni razvoj, hkrati pa prispevamo k oblikovanju družbe in kulture. Skozi leta se naš pogled na delo in odvisnost od le-tega spreminja. V zgodnjih letih skrbimo za finančno stabilnost in neodvisnost, pozneje pa dajemo poudarek medsebojnim odnosom in dobri klimi. Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo opredelili osnovne pojme, povezane z zaposlitvijo, delom, človekovimi življenjskimi obdobji, generacijami in delovnim okoljem. V empiričnem delu pa smo opravili raziskavo prek spletnega anketiranja, in sicer glede doživljanja zadovoljstva z delom in razlik med generacijami. Podatke smo analizirali s pomočjo programa SPSS, na podlagi dobljenih rezultatov pa smo ugotovili, da se skozi proces staranja spreminjajo prioritete in motivacija pri delu; da nam je v zgodnjih letih pomembnejša materialna oblika motivacije, kasneje bolj nematerialna; kaj vpliva na dejavnike zadovoljstva in da sta dejavnika pripadnost zaposlenih in zadovoljstvo z delom povezana. V diskusiji so podani predlogi za prispevanje k dobri organizacijski klimi in večjemu zadovoljstvu zaposlenih.
Keywords: generacija, doživljanje zadovoljstva, zaposlitev, motivacija, management
Published: 03.11.2020; Views: 72; Downloads: 25
.pdf Full text (871,07 KB)

4.
Ustvarjalno reševanje problema zaposlitvenih možnosti mladih v času korona krize
Viktorija Špes, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Namen dela diplomskega projekta je ustvarjalno reševanje problema zaposlitvenih možnosti mladih v času korona krize z uporabo izbranih metod. V prvem delu diplomskega projekta smo spoznali zastavljen problem brezposelnosti mladih in vzroke zanj ter možne oblike zaposlitve. V drugem delu smo teoretično spoznali tehnike, s katerimi obravnavamo zastavljen problem, in jih praktično uporabili na našem primeru. Obravnavali smo tri metode za definiranje problemov in priložnosti, in sicer tehniko W za definiranje problema, tehniko petih zakajev za spoznavanje bistva problema, ter tehniko ribja kost za ugotavljanje vzrokov problema. Nadalje smo uporabili program Web-HIPRE za podporo večkriterijskemu odločanju, s pomočjo katerega smo na podlagi alternativ, kriterijev in podkriterijev pridobili končne rezultate najprimernejše možnosti zaposlitve mladih v času korona krize. Ugotovili smo, da je ribja kost najprimernejša tehnika za definiranje obravnavanega problema, saj nam hitro pokaže težave in vzroke, ki se pojavijo pri iskanju zaposlitve mladih. S programom Web-HIPRE smo ugotovili, da se je za najprimernejšo rešitev izkazala zaposlitev v tujini, saj ima najvišjo agregirano vrednost, vendar nam je gradientna analiza občutljivosti pokazala, da gre za občutljivo rešitev glede na spremembo uteži kriterijev na prvi ravni.
Keywords: zaposlitev mladih, korona kriza, ustvarjalno reševanje problemov, računalniški program Web-HIPRE, večkriterijsko odločanje
Published: 23.10.2020; Views: 224; Downloads: 69
.pdf Full text (1,77 MB)

5.
Percepcija posameznikov o kadrovskih agencijah
Katja Simendić, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V Sloveniji poznamo več načinov zaposlitve, med katere spada tudi zaposlitev preko kadrovske agencije. Razlogi, da se podjetja odločajo za sodelovanje s kadrovskimi agencijami, so različni. Predvsem je glavni razlog, da se morajo podjetja prilagajati trgu dela, zaradi negotovih razmer in konkurence. Zato se podjetja odločajo za fleksibilne oblike zaposlovanja, kar jim omogočajo kadrovske agencije. Pomembno vlogo pri zaposlovanju preko kadrovske agencije predstavlja tudi percepcija posameznikov o kadrovskih agencijah. Posamezniki imajo namreč različna mnenja o kadrovskih agencijah, s poznavanjem le-tega lahko oblikujemo priporočila za izboljšanje dela kadrovskih agencij. V teoretičnem delu diplomskega dela smo preučili literaturo vezano na kadrovske agencije, delovanje kadrovskih agencij v mednarodnem okolju in Sloveniji. Zanimale so nas prednosti in slabosti sodelovanja s kadrovskimi agencijami za delodajalce in zaposlene ter zakonska ureditev kadrovskih agencij. Opisan je potek iskanja in selekcije kadrov ter spremembe na trgu dela. V raziskovalnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika preverjali mnenje posameznikov o kadrovskih agencijah in zadovoljstvo z delovnim mestom preko kadrovske agencije ter zaposlitvijo direktno preko podjetja. Rezultati raziskave so pokazali, da se posamezniki najbolj posvečajo iskanju zaposlitve direktno preko podjetja, kar dokazuje tudi hipoteza, da se posamezniki bolj želijo zaposliti direktno preko podjetja, kot zaposliti preko kadrovske agencije, katero smo tekom raziskave potrdili. Rezultati raziskave so tudi pokazali, da je med zaposlenimi direktno preko podjetja in zaposlenimi preko kadrovske agencije minimalna razlika med zadovoljstvom na delovnem mestu in, da zaposleni direktno preko podjetja nimajo v povprečju bolj negativnega mnenja o kadrovskih agencijah kot zaposleni preko kadrovske agencije, kar smo dokazali s tem, da smo drugo hipotezo ovrgli.
Keywords: kadrovska agencija, posameznik, zaposlitev
Published: 18.06.2020; Views: 234; Downloads: 38
.pdf Full text (1,17 MB)

6.
Področja zaposlitve diplomiranih inženirjev logistike ter njihove kompetence na delovnih mestih
Jana Podvinšek, 2019, bachelor thesis/paper

Abstract: Diplomirani inženirji logistike so usposobljeni za najbolj zahtevne naloge na različnih delovnih mestih. Zaposleni so tako na področju kot zunaj področja logistike, in sicer na delovnih mestih, kjer uporabljajo različne kompetence. Te kompetence so lahko ključne (splošne) ali specifične in jih logistiki pridobijo z izobrazbo ali na delovnih mestih, zato so tudi odvisne od delovnih mest, ki jih opravljajo. Področja zaposlitve narekuje trg delovne sile, vendar kljub temu logistiki uspešno prodirajo še na delovna mesta izven področja logistike, kjer s pridobljenimi kompetencami konkurirajo ostalim in opravljajo delovne naloge izven meja klasične logistike.
Keywords: logistika, inženirji logistike, kompetence, zaposlitev logistika
Published: 06.01.2020; Views: 532; Downloads: 75
.pdf Full text (1,50 MB)

7.
Kompetenčni model iskalcev prve zaposlitve
Rebeka Benda, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo ugotavljali, katere so tiste kompetence, ki jih iskalci prve zaposlitve imajo, in katere kompetence delodajalci pričakujejo od iskalcev prve zaposlitve. V teoretičnem delu smo opisali trg dela in probleme, s katerimi se srečujejo prvi iskalci zaposlitve. Stanje na trgu dela smo opisali s pomočjo javno dostopnih statističnih podatkov, problematiko iskanja zaposlitve pa s pregledom strokovne in znanstvene literature. Področje kompetenc smo opredelili na podlagi teorij, ki delijo kompetence na splošne, generične in delovno specifične, za potrebe izvedbe raziskave pa smo podrobneje opisali kompetence po N. E. Amundsonu . V empiričnem delu smo raziskovali, kako iskalci zaposlitve samoocenjujejo razvitost kompetenc pri sebi in katere izmed naštetih kompetenc delodajalci pričakujejo od iskalcev prve zaposlitve. V sklopu raziskovanja možnosti iskanja prostih delovnih mest na zaposlitvenih portalih za iskalce prve zaposlitve smo izdelali »wireframe« mobilne aplikacije, ki bi omogočala iskanje prostih delovnih mest glede na število izkušenj in kompetence. V končnem delu magistrske naloge smo predstavili kompetenčni model, ki ga lahko iskalci prve zaposlitve uporabijo kot vodilo, katere kompetence razvijati za lažji vstop na trg dela.
Keywords: iskalci prve zaposlitve kompetenčni model spletni zaposlitveni portali prva zaposlitev
Published: 14.11.2019; Views: 404; Downloads: 67
.pdf Full text (1,35 MB)

8.
Posebnosti enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo
Matej Šajt, 2017, master's thesis

Abstract: Družba z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom (t. i. enoosebna družba) je družba, katere osnovni kapital je razdeljen na poslovne deleže. Bistvena značilnost enoosebne družbe je, da so vsi poslovni deleži v rokah ene osebe oz. skupnosti oseb ali pa so vsi poslovni deleži skupna lastnina več oseb. Enoosebna družba je v slovenskem pravnem redu predstavljena kot posebna oblika družbe z omejeno odgovornostjo, za katero veljajo posebna (lex specialis) pravna pravila. Za vsa druga vprašanja, ki jih posebna pravila ne urejajo, se uporabljajo splošne določbe zakona, ki veljajo za družbo z omejeno odgovornostjo z več družbeniki in tiste določbe, ki veljajo za vse gospodarske družbe. Edini družbenik enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo se imenuje ustanovitelj, ki sprejme t. i. akt o ustanovitvi, ki je enostransko izražena volja ustanovitelja. Vsebina navedenega akta je smiselno enaka kot vsebina družbene pogodbe, s to razliko, da je vsebina akta o ustanovitvi bistveno krajša in enostavnejša. V primerjavi z družbo z omejeno odgovornostjo se za enoosebno družbo uporabljajo posebna pravila, ki se nanašajo na pravno naravo in ustanovitev s sprejemom akta o ustanovitvi, na zagotovitev varščine in na predložitev dokazila o varščini sodniku, v primeru, če osnovni vložek ni vplačan v celoti, veljavnost in sklepanje pravnih poslov in upravljanja enoosebne družbe. Zaradi izboljšanja okolja za mala in srednje velika podjetja, ki so zaradi svojih značilnosti posebej pomembna za razvoj in krepitev evropskega gospodarska, je Komisija Evropske unije predlagala novo alternativno nacionalno obliko družbe imenovano Societas Unius Personae (SUP), za katero bi veljala enotna pravila in bi delovala v skladu z ustaljenimi pravili v vseh državah članicah.
Keywords: družba z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom, enoosebna družba, akt o ustanovitvi, enotni poslovni delež, knjiga sklepov, zaposlitev direktorja enoosebne družbe, portal e-VEM, Societas Unius Personae, SUP, GmbH, Unternehmergesellschaft.
Published: 08.08.2017; Views: 3823; Downloads: 562
.pdf Full text (796,50 KB)

9.
Delovnopravni položaj gradbenih inšpektorjev v Sloveniji od 1918 do 2015
Jasna Rakuljič Zelov, 2016, master's thesis

Abstract: Za delovnopravna razmerja gradbenih inšpektorjev veljajo določbe predpisov, ki veljajo za vse javne uslužbence (Zakon o javnih uslužbencih, Zakon o delovnih razmerjih in drugi), za vse inšpektorje na sploh (Zakon o inšpekcijskem nadzoru) in določbe 144. člena Zakona o graditvi objektov, kjer so določeni posebni pogoji glede izobrazbe, delovnih izkušenj in o strokovnih izpitih. V praksi se danes postavljajo vprašanja, ali je glede na pogoje, ki jih morajo izpolnjevati gradbeni inšpektorji, smiselno z gradbenim inšpektorjem skleniti delovno razmerje za določen čas, kako je s pripravništvom in uvajanjem novega inšpektorja v delo ter ali je način sklenitve in prenehanja delovnega razmerja s pogodbo o zaposlitvi dejansko smiseln. V preteklosti je namreč inšpektor sklenil uslužbensko razmerje na podlagi odločbe pristojnega organa, prav tako je uslužbensko razmerje prenehalo na podlagi odločbe. Tudi pravice in obveznosti so se določale z enostranskim aktom (odločbo ali sklepom). Glavni cilj naloge je bil preveriti, ali je sedanja ureditev delovnega razmerja za gradbene inšpektorje ustrezna ali ne in, ali bi določene delovnopravne institute, ki so veljali v preteklosti, lahko v modernizirani obliki uporabili tudi danes. Zato je prikazana ureditev delovnopravnih razmerij gradbenih inšpektorjev oz. njim podobnih organov v treh zgodovinskih obdobjih od leta 1918 do 2015 (Kraljevina Jugoslavija, Socialistična Republika Slovenija v okviru Socialistične federativne Republike Jugoslavije in samostojna Republika Slovenija). V teh obdobjih je predstavljen tudi gradbeni nadzor in določbe tistih predpisov, ki so se nanašale na uslužbenska razmerja gradbenih inšpektorjev, za boljše razumevanje pa je kratko podana tudi upravna ureditev države v posameznem obdobju. Glavne ugotovitve raziskave so naslednje: gradbeni inšpektorji so prvotno sklenili uslužbensko razmerje za nedoločen čas na podlagi odločbe pristojnega organa, za določen čas pa s pogodbo. Taka ureditev je veljala do leta 2002, ko je Zakon o javnih uslužbencih uvedel pogodbenost delovnih razmerij in od tedaj dalje se delovno razmerje sklene s pogodbo o zaposlitvi. Splošni pogoji, ki jih je moral izpolnjevati gradbeni inšpektor, so v glavnem ostali enaki ves čas (starost, državljanstvo, zdravstvena sposobnost, znanje uradnega jezika, nekaznovanost, strokovni izpit), posebni pogoji pa so se spreminjali (stopnja in smer izobrazbe, delovne izkušnje). V vseh obdobjih so uslužbenca lahko zaposlili za določen čas (predvsem pripravnika), s tem, da danes gradbenega inšpektorja kot pripravnika ni mogoče zaposliti. Do leta 2009 so inšpektorji pretekla uslužbenska oz. delovna razmerja izkazovali z delovno (uslužbensko) knjižico, ki je bila javna listina, sedaj te možnosti nimajo več. Glavni predlogi so: sklenitev in prenehanje uslužbenskega razmerja inšpektorjev z odločbo, odločanje o pravicah in obveznostih inšpektorjev z odločbo, zahtevana raven izobrazbe VII/2 (prejšnja univerzitetna ali sedanji bolonjski magisterij) in 5 let delovnih izkušenj, od tega vsaj 3 leta na gradbiščih, obvezno uvajalno obdobje pod vodstvom mentorja, ponovna uvedba uslužbenske knjižice kot javne listine.
Keywords: gradbeni inšpektorji, javni uslužbenci, delovno razmerje, zaposlitev, delovnopravni instituti, delovno pravo, zgodovina
Published: 15.11.2016; Views: 1209; Downloads: 70
.pdf Full text (9,21 MB)

10.
ŽENSKE MED DRUŽINO IN KARIERO
Neža Plestenjak, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Sodobni čas nenehnih in velikih sprememb prinaša tudi spremembe tradicionalne vloge, ki je v družbi pripadala ženski. Pomen žensk se sicer povečuje, zdi pa se, da se povečujejo tudi bremena, ki jim jih prinaša potreba po uskladitvi dela doma in v službi. Pričujoča diplomska naloga se ukvarja s problematiko zaposlovanja žensk in z usklajevanjem družinskih in službenih obveznosti. V teoretičnem delu smo predstavili zgodovino zaposlovanja žensk in kdaj se je začela njihova dvojna obremenjenost, kakšen vpliv ima materinstvo na kariero in na položaj žensk na trgu dela. V nadaljevanju smo se osredotočili še na različne oblike pomoči države in delodajalcev in predstavili, kako zaznavamo dvojno obremenjenost žensk v Sloveniji. Namen diplomskega dela je bil predstaviti dejavnike, ki vplivajo na odločitev za materinstvo in na kasnejše usklajevanje kariere in družine, in jih preveriti tudi v empiričnem delu naloge. V izhodišču smo postavili več raziskovalnih vprašanj, ki smo jih z analizo podatkov, zbranih z anketnim vprašalnikom, poskusili potrditi oziroma ovreči. Tako smo poskušali poiskati mogoče rešitve, ki bi prispevale k razbremenitvi žensk.
Keywords: Materinstvo, družinsko življenje, zaposlitev, usklajevanje, certifikat »družini prijazno podjetje«.
Published: 10.11.2016; Views: 639; Downloads: 104
.pdf Full text (1,33 MB)

Search done in 0.52 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica