1. Ekonometrična ocena zaposlitvene funkcije v izbranih državah južne evropeKaja Biškup, 2025, undergraduate thesis Abstract: V okviru diplomskega dela smo teoretično opredelili pojem trga dela ter predstavili njegove udeležence. Opisali smo različne vrste brezposelnosti in njene posledice, na kratko opisali delovanje Okunovega zakona in Phillipsove krivulje, na koncu pa smo opredelili še ponudbeno in povpraševalno stran trga dela. Opisali smo postopek vzpostavitve ravnovesja na trgu dela, ter dejavnike, ki povzročajo spremembo obstoječega ravnovesja. V nadaljevanju diplomskega dela smo se osredotočili predvsem na razmere na trgu dela v Grčiji, Italiji in na Portugalskem, med leti 2000 in 2024. Najprej smo s pomočjo bruto domačega proizvoda predstavili gospodarske razmere v vsaki izmed držav, nato pa še strukturne značilnosti zaposlenosti in brezposelnosti v posamezni državi. V zadnjem delu diplomskega dela smo izvedli ekonometrično oceno zaposlitvene funkcije za vsako državo posebej. S pomočjo metode najmanjših kvadratov smo ocenili tri linearne regresijske modele in ugotovili, da izvoz, število delovnih ur v tednu in zaposlitev iz preteklega obdobja pozitivno vplivajo na zaposlitev, ter, da obrestna mera in zvišanje plač negativno vplivata na zaposlitev.
Keywords: zaposlitev, trg dela, ekonometrija, Grčija, Italija, Portugalska
Published in DKUM: 08.10.2025; Views: 0; Downloads: 15
 Full text (1018,25 KB) |
2. Stroški dela pri polni zaposlitvi in zaposlitvi s krajšim delovnim časomGabi Petrič, 2025, undergraduate thesis Abstract: Stroški dela so kompleksna tematika, kajti sestavljeni so iz različnih sestavin, katere je treba pri njihovem obračunavanju in knjigovodenju stroškov dela dobro poznati. V podjetjih je lahko več zaposlenih, ki z delodajalci sklenejo pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, saj jim to omogoča več prostega časa, lažje družinsko oz. osebno življenje, preprečevanje izgorelosti in podobno. Posledično obravnava stroškov dela pri zaposlitvi s krajšim delovnim časom ni vedno enaka kot pri zaposlenih s polnim delovnim časom, zato smo v diplomskem delu nazorno predstavili razlike med obema oblikama zaposlitve pri stroških dela. Namen diplomskega dela je bil raziskati strukturo in razlike v stroških dela, ki nastajajo pri polni zaposlitvi in zaposlitvi s krajšim delovnim časom. Z raziskavo smo ugotavljali, do katerih razlik pride pri obračunu stroškov dela za delodajalca glede na posamezno obliko zaposlitve, pri čemer smo prišli do ugotovitve, da pri knjiženju stroškov dela glede na obliko zaposlitve ne prihaja do razlik, pozorni pa moramo biti pri njihovem izračunu oziroma obračunu. Za zagotovitev celostnega razumevanja obravnavane tematike smo v diplomskem delu prikazali tudi zglede knjigovodenja stroškov dela za obe obliki zaposlitve.
V raziskavi smo opredelili in predstavili polno zaposlitev in zaposlitev s krajšim delovnim časom. V diplomskem delu smo analizirali posamezne sestavine stroškov dela glede na obliko zaposlitve, kot so osnovna plača, dodatki k osnovni plači, prispevki delodajalcev in delojemalcev, nadomestila plače, povračila stroškov dela za prehrano in prevoz ter povračila stroškov dela za službena potovanja. Obravnavali smo tudi praviloma enkratne stroške dela za zaposlenega, kot so regres, odpravnine, jubilejne nagrade, bonuse in nagrade ter stroške usposabljanja in izobraževanja zaposlenih. V raziskavi smo obravnavali tudi rezervacije in poročanje v zvezi s stroški dela. Teoretični del smo nato nadgradili še s praktičnimi zgledi obračunavanja in knjigovodenja stroškov dela z namenom doseganja boljšega razumevanja vpliva različnih oblik zaposlitve na računovodsko obravnavo stroškov dela.
Glede na zastavljene hipoteze smo ugotovili, da se stroški dela pri zaposlitvi s krajšim delovnim časom v večini primerov linearno zmanjšujejo v sorazmerju z obsegom dela, vendar obstajajo izjeme – predvsem pri povračilih stroškov dela, kjer načelo sorazmernosti ne velja. Delodajalci morajo zato pri odločanju o obliki zaposlitve upoštevati tako računovodske kot tudi pravne vidike stroškov dela, saj ta odločitev ne vpliva samo na višino stroškov, temveč vpliva tudi na širšo finančno sliko podjetja, njegovo kadrovsko politiko in strateško upravljanje s stroški.
Keywords: Stroški dela, polna zaposlitev, zaposlitev s krajšim delovnim časom, dodatki k osnovni plači, letni regres, odpravnine, rezervacije.
Published in DKUM: 08.07.2025; Views: 0; Downloads: 70
Full text (2,24 MB) |
3. Analiza dejavnikov vpliva na odločitev o zaposlitvi pri prehodu iz vloge študenta v vlogo zaposlenega na področju zdravstvene negeŠpela Vodnik, 2024, master's thesis Abstract: Namen raziskave je bil ugotoviti, kateri dejavniki vplivajo na odločitev o zaposlitvi študentov 3. letnikov zdravstvene nege na fakultetah po Sloveniji, s ciljem pridobiti predstavo o tem, kako pospešiti pridobivanje novozaposlenih.
Zanimalo nas je, kateri dejavniki so študentom 3. letnika zdravstvene nege najpomembnejši, ali obstajajo povezave med njimi in dejavniki, ki vplivajo na odhajanje z delovnih mest, kakšne so povezave med spolom, starostjo in pomembnostjo, ki jo osebe pripisujejo določenemu dejavniku, in ali se dojemanje posameznih dejavnikov med študenti različnih zdravstvenih fakultet po Sloveniji razlikuje.
V raziskavo so bili vključeni študenti 3. letnikov zdravstvene nege na fakultetah po Sloveniji. Vzorčenje je bilo izvedeno z metodo snežne kepe. Za raziskavo je bil uporabljen anketni vprašalnik sestavljen iz dveh delov. Prvi del je bil usmerjen na vprašanja o demografskih značilnostih in osebnih podatkih, drugi na ocenjevanje pomembnosti, ki jo izpolnjevalec pripisuje posameznim dejavnikom z ocenami od 0 (mi sploh ni pomembno) do 7 (mi je zelo pomembno). Anketni vprašalnik so študentje izpolnjevali prek aplikacije 1ka. Zbrani rezultati so bili statistično obdelani v programu SPSS.
Ugotovili smo, da med najpomembnejše dejavnike sodijo dobri odnosi med sodelavci, zadovoljstvo pri delu, urejenost dopusta in odsotnosti, dober odnos z vodjo in sposobnost vodje za reševanje konfliktov. Večina dejavnikov je pomembnih tako študentom kot že zaposlenim, le pri pomembnosti urnika, avtonomije, nadurnega dela in možnosti izobraževanja so bile zaznane razlike.
Keywords: zaposlitev, vodenje, odnosi, študent, prehod
Published in DKUM: 28.01.2025; Views: 0; Downloads: 49
Full text (1,98 MB) |
4. Zaposlitev športnikov po končani športni karieriNina Klemenčič, 2024, master's thesis Abstract: Cilj vrhunskih športnikov, ki tekmujejo na najvišjih ravneh tekmovanj, so v večini čim boljši rezultati. Kljub načrtovanju pošportnega življenja športnikov, pa športno kariero lahko predčasno povzročijo poškodba ali druge težave športnika (zdravstvene, finančne, psihološke itd.). Na podlagi uspešnih rezultatov so nekateri športniki že med športno kariero zaposleni kot poklicni športniki, nekateri žal ne. Vsem pa je skupno, da bodo po koncu športne kariere morali stopiti na trg dela in poiskati zaposlitev. Velikokrat na čas do prve zaposlitve vpliva tudi dokončana stopnja izobrazbe, ki so jo športniki dosegli že med samo športno kariero. Nekateri se zaposlijo na področju športa, saj imajo na tem področju največ izkušenj in kompetenc, nekateri na področju izobraževanja, spet drugi pa najdejo povsem drugačno področje zaposlitve, ki ni povezano niti s športom niti s področjem izobraževanja.
Namen magistrskega dela je bil ugotoviti področje zaposlitve, ki jo nekdanji športniki opravljajo danes. Zanimalo nas je, ali gre za področje izobraževanja, iz katerega so se izobraževali že med športno kariero, ali gre za področje športa, ali pa so trenutno zaposleni na povsem drugem področju. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opisali področja zaključka športne kariere, poklicne kariere športnika, zaposlitev športnikov v Slovenski vojski in področje iskalcev prve zaposlitve. V empiričnem delu magistrskega dela smo s pomočjo anketnega vprašalnika in dovolj velikega vzorca anketirancev odgovarjali na naslednja raziskovalna vprašanja: Kako športniki sprejemajo dejstva o koncu športne kariere in začetku iskanja zaposlitve, kako je izobrazba povezana s trenutno zaposlitvijo nekdanjih športnikov in kateri dejavniki in na kakšen način vplivajo na zaposlitev športnikov po končani športni karieri. V empiričnem delu smo komentirali in grafično prikazali odgovore anketirancev, ki smo jih med seboj primerjali tudi glede na sekundarno in terciarno stopnjo izobraženosti anketirancev. Prišli smo do ugotovitev, da se je večina nekdanjih športnikov že v času športne kariere dovolj dobro zavedala, da bodo po koncu športne kariere morali čim prej stopiti na trg dela in njihovi dohodki ne bodo več odvisni od športnih rezultatov. Ugotovili smo tudi, da je večina nekdanjih športnikov zaposlena na področju, na katerem so se izobraževali in ne na področju športa. Menimo, da bi se morale Športne zveze in Olimpijski komite Slovenije v prihodnje bolj angažirati in pomagati pri iskanju prve zaposlitve vrhunskim športnikom, ki so zaključili športno pot.
Keywords: zaposlitev, nekdanji športniki, dvojna kariera, poklicna kariera športnika, prva zaposlitev
Published in DKUM: 28.01.2025; Views: 0; Downloads: 26
Full text (805,85 KB) |
5. Strošek dela v organizaciji pri polni in sorazmerni zaposlitvi delavcaUrška Smogavc, 2024, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu obravnavamo stroške dela pri polni in dopolnilni zaposlitvi delavca. Namen diplomskega dela je bil prikazati knjigovodenje stroškov dela v zvezi z obračunom plače delavca v teh različnih okoliščinah. Zakonodaja opredeljuje polni delovni čas v obsegu 40 ur tedensko. Pogodba o zaposlitvi pa se lahko sklene tudi za krajši delovni čas od polnega delovnega časa, ki velja pri delodajalcu. Delavec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, lahko izjemoma sklene pogodbo za dopolnilno zaposlitev z drugim delodajalcem, vendar le v trajanju do 8 ur na teden. Plača pa je izplačilo oz. znesek, ki ga zaposleni prejme za opravljeno delo v preteklem mesecu in je sestavljena iz osnovne plače, delovne in poslovne uspešnosti, nadomestil in dodatkov. Delavcu pripadajo tudi dodatki, kot je na primer dodatek za delovno dobo, ki se z leti delovne dobe povečuje za 0,5 % na leto. Delodajalec izplačuje nadomestila plače v primerih odsotnosti delavca z dela, znesek nadomestila pa je določen z zakonodajo oziroma s kolektivno pogodbo dejavnosti. Prav tako mora delodajalec delavcu povrniti stroške v zvezi z delom (npr. povračilo stroškov za prehrano, za prevoz na delo in z dela itd.). Od bruto plače delavca se obračunavajo in plačujejo tudi prispevki za socialno varnost ter akontacija dohodnine. V diplomskem delu smo prikazali tri primere obračuna plač, in sicer pri polni in delni zaposlitvi delavca in pri dopolnilnem delovnem razmerju, prav tako pa smo prikazali tudi knjiženje teh obračunov. V povezavi z dvema hipotezama, ki se nanašata na primerjavo polne, delne in dopolnilne zaposlitve delavca, smo zapisali ugotovitve. Prvo hipotezo, da so pri delni zaposlitvi delavca zneski nadomestil, povračil in regresa v višini sorazmernega dela zaposlitve delavca, smo zavrnili, saj se na primer nadomestila in povračila izplačajo v celoti in ne v sorazmernem delu. Drugo hipotezo, da se pri dopolnilni zaposlitvi delavca zneski nadomestil, povračil in regresa izplačajo v višini sorazmernega dela dopolnilne zaposlitve delavca, smo prav tako zavrnili. Na primer povračila se izplačajo v celotnem znesku, medtem ko se regres izplača samo pri redni zaposlitvi delavca.
Keywords: stroški dela, delovno razmerje, zaposlen, polna zaposlitev, delna zaposlitev, obračun plače
Published in DKUM: 15.10.2024; Views: 0; Downloads: 61
Full text (1,18 MB) |
6. Pričakovanja generacije Z glede zaposlitve v PomurjuEmeli Šemen, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom Pričakovanja generacije Z glede zaposlitve v Pomurju obravnava značilnosti generacije Z ter njihova pričakovanja glede zaposlitve. Namen raziskave je bilo ugotoviti, kaj generacija Z pričakuje od bodočega delovnega mesta. Delo se osredotoča na značilnosti generacije Z, vključno z njihovimi delovnimi vrednotami in pričakovanji, ter pomenom razumevanja teh značilnosti za uspešno zaposlovanje in razvoj kadrov. Uporabljene metode raziskovanja vključujejo sistematični pregled literature ter empirično raziskavo, ki je temeljila na anketnem vprašalniku, posredovanem mladim iz Pomurja. Rezultati ankete so pokazali, da generacija Z v Pomurju poudarja pomembnost pravičnega plačila, ravnotežja med delom in zasebnim življenjem, možnosti kariernega razvoja, fleksibilnosti pri delovnem času in dobro delovno okolje. Na podlagi teh ugotovitev so bila oblikovana priporočila za organizacije o tem, kako prilagoditi svoje strategije zaposlovanja in upravljanja s kadri, da bodo bolj privlačna za to generacijo. Priporočila vključujejo prilagajanje delovnih pogojev, spodbujanje kariernega razvoja, ustvarjanje pozitivne delovne kulture ter zagotavljanje fleksibilnih delovnih možnosti.
Keywords: Generacija Z, generacijska pričakovanja, zaposlitev, Pomurje
Published in DKUM: 28.06.2024; Views: 191; Downloads: 107
Full text (1,21 MB) |
7. Pričakovanja generacije z ob prvi zaposlitviKarin Eržen, 2024, undergraduate thesis Abstract: Generacija Z že vstopa na trg dela, zato je pomembno, da jo delodajalci dodobra spoznajo, saj bodo tako lahko oblikovali konkurenčna delovna mesta in pridobili mlado, izobraženo in inovativno delovno silo. Cilj diplomskega dela je bil raziskati, kaj pripadniki generacije Z pričakujejo od prve zaposlitve. Osredotočili smo se na pričakovanja pripadnikov generacije Z glede finančnega nagrajevanja, fleksibilnosti lokacije delovnega mesta in delovnega časa, kariere, povezane s strokovno in osebnostno rastjo, medsebojnih odnosov na delovnem mestu in branda organizacije. Rezultati raziskave so pokazali, da si anketiranci od prve zaposlitve želijo predvsem dobrega plačila, možnost fleksibilnega prihoda in odhoda z delovnega mesta, možnost napredovanja na delovnem mestu, možnost osebnega ter profesionalnega razvoja, dobre medsebojne odnose tako med sodelavci kot tudi z vodstvom podjetja ter da se vrednote blagovne znamke ujemajo z njihovimi osebnimi vrednotami. Da bodo delodajalci v svoj kolektiv pridobili delovno silo, ki pripada generaciji Z, predlagamo, da skupaj z generacijo Z oblikujejo jasno sliko o njihovi finančni rasti ter njihove uspehe povežejo s finančnimi nagradami, zaposlenim omogočijo samostojno prilagajanje urnika, možnost napredovanja in osebnega ter profesionalnega razvoja, skupaj s pripadniki generacije Z pripravijo načrt izobraževanja in sistem napredovanja, za sklepanje dobrih medsebojnih odnosov med zaposlenimi naj organizirajo razne dejavnosti ter nazadnje, brand podjetja naj prilagodijo tako, da se bo ta povezovala s prepričanji generacije Z.
Keywords: generacija Z, prva zaposlitev, dejavniki privlačnosti delovnega mesta
Published in DKUM: 28.05.2024; Views: 275; Downloads: 81
Full text (870,52 KB) |
8. Primerjava karierne poti policista in vojaka v Republiki Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostJaka Bizjak, 2024, undergraduate thesis Abstract: Policist in vojak sta poklica, ki sta zanimiva zaradi uniforme, nošenja orožja, avtoritete, a se med seboj razlikujeta glede na poslanstvo, naloge, pristojnosti, odgovornosti in pooblastila. V diplomskem delu so se ugotavljale podobnosti, razlike in posebnosti karierne poti policista in vojaka, in sicer od zaposlitve do upokojitve.
Pri tem se je izhajalo iz pravno – formalnega okvira delovanja Policije in Slovenske vojske, pogojev in postopkov za zaposlitev policista in vojaka, njunih pooblastil in odgovornosti, kariernega sistema, sistema napredovanja, plačnega sistema, primerjave višine osnovne plače in vrste dodatkov, ki jih lahko policist in vojak prejemata glede na posebne pogoje dela ter predstavitve pogojev za njuno poklicno in starostno upokojitev.
Ugotovljeno je, da so pogoji za zaposlitev policista zahtevnejši in da ima policist glede na vrste in število pooblastil teh veliko več kot vojak, saj je izvajanje pooblastil dovoljeno zgolj vojaškemu policistu. Poleg navedenega, zaradi opravljanja nalog policista na delovnih mestih oziroma vojaka na formacijskih dolžnostih, na katerih se zahteva različna stopnja izobrazbe, finančno ovrednotenje dela policista in vojaka ni primerljivo. Imata pa tako policist kot vojak zagotovljeno karierno pot in primerljive pogoje za upokojitev. Policist ima po zaključeni karieri možnost sklenitve pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji, vojak pa v rezervni sestavi Slovenske vojske.
Keywords: karierna pot, zaposlitev, policisti, vojaki, Republika Slovenija, diplomske naloge
Published in DKUM: 23.05.2024; Views: 238; Downloads: 72
Full text (1,46 MB) |
9. Socialno demografske značilnosti kandidatov za policisteMatjaž Mravlja, 2007, published scientific conference contribution Abstract: Osrednja tema prispevka je predstavitev socialno demografskih značilnosti kandidatov, ki so se prijavili na razpis za poklic Policist Sloveniji, ki se je zaključil januarja 2007. Analizirali smo vseh 961 kandidatov, ki so v omenjenem času oddali popolne prošnje in so ustrezale razpisnim pogojem. Cilj analize je bilo ugotoviti demografske značilnosti prijavljenih oseb, ki se prijavljajo na razpis za delovno mesto Policist (primerjava se je izvedla na podlagi poštne številke stalnega bivališča in spola prijavljenih oseb), ter v zvezi s tem povzeti morebitne medsebojne povezave glede na strukturo prijavljenih oseb in primerjava glede stopnje brezposelnosti v RS v dec. 2006.
Keywords: policija, policijske akademije, zaposlitev, kadrovanje, razpisi, kandidati za policiste, socialno demografske značilnosti
Published in DKUM: 29.03.2024; Views: 270; Downloads: 19
Full text (761,58 KB) |
10. Analiza trga dela v Avstriji, Belgiji in ŠviciRene Hojski, 2023, undergraduate thesis Abstract: V tem diplomskem delu smo teoretično opredelili ponudbo in povpraševanje, brezposelnost ter anomalije in diskriminacijo na trgu dela, kot tudi predstavili dejanski trg dela v Avstriji, Belgiji in Švici. Pri posamezni obravnavani državi smo predstavili osnovne lastnostni na njihovem trgu dela ter implementirane in planirane reforme v obdobju od leta 2000 do 2023, dodatni podpoglavji pa smo namenili tudi predstavitvi vpliva epidemije covid-19 na vsakega izmed opazovanih treh trgov dela in nove navade na njih. Za opazovane tri trge dela smo oblikovali tudi ekonometrični model funkcije zaposlenosti po metodi najmanjših navadnih kvadratov. Ugotovili smo, da se opazovani trgi dela med seboj razlikujejo - glavne razlike so bile opazne pri ovirah ob vstopu in izstopu iz trga dela ter pri izpeljanih reformah v opazovanem obdobju in v ukrepih v času epidemije covid-19. Podobnosti med trgi dela so bile opažene predvsem v odnosu do mladih, ki komaj vstopajo na trg dela. Pri ekonometrični analizi smo z modeli funkcije zaposlenosti za posamezno državo ugotovili, v kolikšni meri posamezni dejavniki v gospodarstvu kot so bruto domači proizvod, indeks cen življenjskih potrebščin in plače vplivajo na zaposlenost na trgu dela v tisti državi.
Keywords: trg dela, zaposlitev, brezposelnost, Avstrija, Belgija, Švica.
Published in DKUM: 09.11.2023; Views: 359; Downloads: 79
Full text (1,70 MB) |
