Search the digital library catalog

Query:	search in
	search in
	search in
	search in
Work type:	* old and bologna study programme
Language:
Search in:
Options:	Show only hits with full text
	Reset

1 - 2 / 2

Primerjava slovenskega in avstrijskega zaporskega sistema : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Pia Lesar, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljena primerjava med slovenskim in avstrijskim zaporskim sistemom. Delo se osredotoča na trenutne razmere obeh zaporskih sistemov, pri čemer so poudarjene predvsem podobnosti in razlike teh dveh sistemov ter težave, s katerimi se srečujeta. Slovenija in Avstrija sta bili v preteklosti del skupne države avstro-ogrske monarhije, zato se del diplomskega dela osredotoča tudi na zgodovinski razvoj zaporskih sistemov obeh držav tako v skupni državi kot kasneje po razpadu avstro-ogrske monarhije. Zgodovinskemu razvoju sledi pregled zakonodaje obeh držav, delo se dotakne tudi povratništva, nato sledi pregled podatkov o zaporski populaciji in zaposlenih v posameznem zaporskem sistemu. Pri izdelavi diplomskega dela sta uporabljeni deskriptivna metoda in komparativno-historična metoda, opravljena je tudi primerjalna analiza statističnih podatkov. Primerjava avstrijskega in slovenskega zaporskega sistema pokaže, da se v obeh državah srečujejo s prezasedenostjo zaporov, obenem tudi s kadrovsko stisko, ki negativno vplivata na pogoje za delo in povzročata preobremenjenost. Kljub želji zaprtih oseb po opravljanju dela je v delu ugotovljeno, da v obeh zaporskih sistemih tega ne zagotavljajo v zadostni meri. Težave predstavlja tudi starost nekaterih zaporov v obeh državah, ki prvotno niso bili namenjeni izvrševanju kazni zapora in posledično ne ustrezajo današnjim infrastrukturnim zahtevam. V delu je ugotovljeno, da se med zaporskima sistemoma kažejo razlike pri delu obsojencev, ki je v avstrijskih zaporih (za razliko od slovenskih) obvezno. Glede kaznovalne naravnanosti Slovenija spada med manj kaznovalno naravnane države, medtem ko se Avstrija uvršča med srednje kaznovalno naravnane države. Razlike med slovenskimi in avstrijskimi zapori so tudi v deležu tujcev znotraj zaporov – v Avstriji tuji državljani predstavljajo več kot polovico zaporske populacije v Sloveniji pa slabo tretjino.
Keywords: diplomske naloge, zapor, zaporski sistem, Slovenija, Avstrija, razmere v zaporih, primerjava sistemov
Published in DKUM: 02.09.2021; Views: 1329; Downloads: 274
Full text (689,08 KB)

Subkultura v ženskih zaporih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Zala Osterc, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo se osredotočali predvsem na ženske v zaporu, saj le-te niso pogost predmet raziskav, prej bi lahko bile označene za nevidni vzorec v populaciji. Kljub navedenemu je njihovo prestajanje kazni še kako spolno specifično zaznamovano in pomembno za vse vključene subjekte. Skozi diplomsko delo so bile preučene domača in tuja literatura ter študije na temo predvsem ženskih izkušenj prestajanja zaporne kazni. Ženske v zaporu ostajajo tabu družbe, ki ne dopušča odstopanj izven okvirov spolno zaznamovanih pričakovanj, zato se obsojenke ne le kaznuje z deprivacijo, ampak še s stigmo »zapornice«. Pozornost je bila usmerjena predvsem na stopnjo njihove prilagoditve zaporskemu sistemu, medsebojne odnose z zaporskimi delavci in s soobsojenkami ter njihovo vključevanje v zaprto zaporsko družbo, saj vsi ti dejavniki močno vplivajo na sledenje osebnemu načrtu, rehabilitacijskim programom in tretmanu. Kot tudi potrjujejo raziskave in študije, je razlik med moškimi in ženskami v zaporu veliko, te pa so še kako opazne pri prestajanju zaporne kazni, ki vsakega posameznika z deprivacijami, frustracijami in nestabilnim družbenim okoljem sili v vedenjske vzorce, ki nakazujejo njegovo zmožnost spremembe in poboljšanja. Ker je prestajanje zaporne kazni precej spolno specifično, je bila pregledna tudi literatura, ki zajema inkarceracijo moških in narejena primerjava med spoloma. Ne smemo pozabiti, da če je delikventu odvzet delikt, nam ostane človek, ki si zasluži ponovne priložnosti za vključitev v družbo in socializacijo. Zapori ne bi smeli imeti zgolj kaznovalnega, maščevalnega in okrutnega pridiha, temveč bi morali veljati za odskočno desko vseh tistih, ki si življenja sami ne znajo ali ne zmorejo urediti bolje.
Keywords: diplomske naloge, zapor, zaporski sistem, zaporska subkultura, integracija v zaporski sistem
Published in DKUM: 21.09.2020; Views: 1021; Downloads: 178
Full text (332,90 KB)

Search done in 0.06 sec.