11. Izvrševanje kazni zapora - med pravicami obsojencev in javnim mnenjem : diplomsko delo univerzitetnega študijaTea Nagode, 2015, undergraduate thesis Abstract: Zapor je ustanova, v kateri so zaprte osebe, ki so bile obsojene zaradi storjenega kaznivega dejanja, s katerim so ogrozile varnost družbe in države. Cilji zaporne kazni so kaznovanje, zastraševanje, resocializacija, onesposobitev storilca ter zaščita družbe in države. Obsojenci imajo na prestajanju kazni določene pravice ter ugodnosti, za katere pa javnost meni, da si jih ne zaslužijo. Ko gredo ''nevarni ljudje'' v zapore, je javnost zadovoljna, saj se tako počuti varneje in meni, da je to najboljša obramba pred kriminaliteto. Družba velikokrat zavode za prestajanje kazni zapora primerja s hoteli. Svobodni si težko predstavljamo, kako je, ko ti odvzamejo pravico do svobode, ko se moraš podrejati določenim pravilom, ko si prisiljen živeti s toliko različnimi ljudmi in še bi lahko naštevali.
S tem diplomskim delom skušamo predstaviti pravice obsojencev med prestajanjem zaporne kazni v slovenskih zaporih in ugotoviti mnenje ljudi o izbrani temi. V teoretičnem delu je predstavljenih nekaj splošnih dejstev o zaporih, o življenju obsojencev, njihovih pravicah, o namenu in kritiki zaporne kazni.
V raziskovalnem delu diplomske naloge smo ugotavljali seznanjenost javnosti s pravicami in ugodnostmi obsojencev na prestajanju zaporne kazni ter njihovo mnenje o pravicah obsojencev. Rezultati so nas presenetili. Glede na dobljene odgovore smo ugotovili, da javnost meni, da je dobro seznanjena s pravicami in ugodnostmi obsojencev, da jim je naklonjena in ne verjame, da je izločitev in odstranitev obsojenca iz družbe najboljša obramba pred kriminaliteto. Le na dve vprašanji so anketiranci odgovorili v skladu s postavljenimi hipotezami; javnost se počuti varneje, ko gredo nevarni ljudje v zapore, ter meni, da obsojencem na prestajanju kazni zapora ''ni hudega''. Upoštevati pa moramo dejstvo, da bi bili rezultati po vsej verjetnosti drugačni, če bi si izbrali večji vzorec respondentov.
Keywords: penologija, kaznovanje, zaporna kazen, zapori, obsojenci, pravice, javno mnenje, diplomske naloge
Published in DKUM: 14.09.2015; Views: 1841; Downloads: 272
 Full text (532,25 KB) |
12. Vzroki za konflikte med osebami na prestajanju kazni zapora : diplomsko delo univerzitetnega študijaKlara Hribar, 2015, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom Vzroki za konflikte med osebami na prestajanju kazni zapora je predstavljeno v dveh delih. V prvem delu (teoretični del) sta predstavljena zgodovina in namen kaznovanja. Nadaljuje se z opredelitvijo in pomenom komunikacije. Na koncu pa je še nekaj teorije o opredelitvi, vrstah, reševanju konfliktov in nasilju. V drugem delu (empirični del) pa so bili opravljeni intervjuji z zaposlenimi in obsojenci ter obsojenkami v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob in Ig. Odgovori intervjuvancev so nato tudi analizirani in primerjani med seboj.
Diplomska naloga se nanaša predvsem na konflikte v zaporu, kako obsojenci in obsojenke doživljajo konflikte, kateri so vzroki za konflikte ter na kakšen način jih rešujejo.
S pomočjo intervjuja zaposlenih in obsojencev smo ugotovili, da so konflikti v zavodu nekaj povsem običajnega in da do njih prihaja dnevno. Vsekakor gre v večini primerov za manjše konflikte, katerih vzroki so največkrat banalne, nepomembne stvari. Do resnejših konfliktov pa ponavadi prihaja zaradi posojanja raznih stvari, denarja, dolgov, tožarjenja in različnih osebnosti. Zaposleni se zavedajo kako pomembno je samo zaznavanje konfliktov in potem tudi njihovo reševanje. Tako so za svoje delo dobro usposobljeni in svoje delo opravljajo odlično.
Da pa bi v nadalje preprečili konflikte, bi bilo potrebno vse zavode za prestajanje kazni zapora preurediti in omogočiti obsojencem, da bi bili nameščeni v manjših sobah. Prav tako bi konflikte lahko preprečevali s tem, da bi čim več obsojencem zagotovili možnost dela in jim s tem zapolnili prosti čas.
Keywords: kaznovanje, zaporna kazen, zaporniki, medsebojni odnosi, konflikti, nasilje, diplomske naloge
Published in DKUM: 03.04.2015; Views: 1713; Downloads: 153
Full text (278,87 KB) |
13. Zaznava legitimnosti izvrševanja kazenske sankcije zapora - perspektive zapornic in penoloških delavcev : diplomsko delo univerzitetnega študijaMateja Grilj, 2014, undergraduate thesis Abstract: Odkar obstaja družba obstajajo tudi sankcije, ki posameznike omejujejo pri samovoljnem ravnanju. Z razvojem kazenskih sankcij je se razvil tudi zavod, kjer prebivajo tisti, ki kršijo postavljene družbene norme, ki so določene z zakoni in so kazensko sankcionirane. Vsaka družba ima medsebojne odnose, tako jih ima tudi zapor.
V diplomski nalogi so v teoretičnem delu opredeljeni temeljni pojmi, legitimnost izvrševanja kazenskih sankcij, vrste kazenskih sankcij, načela kazenskega prava kot tudi načela pri izvrševanju kazenskih sankcij. Nato je opredeljeno kaznovanje in njegove teorije, namen kaznovanja kot tudi pravna podlaga kaznovanja. Nazadnje je nekaj besed namenjeno Upravi Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij.
V raziskovalnem delu diplomske naloge je raziskano kako medsebojni odnos med zavodskih osebjem in obsojenkami vpliva na red in vedenje obsojenk, osredotočeno v zavodu za prestajanje kazni zapora na Igu. Za raziskovalno nalogo so bili uporabljeni anketni vprašalniki tako za pravosodne policistke, kot tudi obsojenke.
Obsojenke v večini menijo, da so obravnavane pravično. Na vedenje obsojenk v času izvrševanja kazni zapora, vplivajo medsebojni odnosi med njimi in pravosodnimi policistkami. Prikazni so tudi splošni odnosi med pravosodnimi policistkami kot tudi odnosi med njimi in obsojenkami.
Keywords: kaznovanje, zaporna kazen, zapornice, penološki delavci, legitimnost, diplomske naloge
Published in DKUM: 28.10.2014; Views: 1488; Downloads: 235
Full text (773,11 KB) |
14. Vključevanje pravosodnih policistov v skupinske oblike dela z obsojenci : diplomsko delo univerzitetnega študijaRok Salobir, 2014, undergraduate thesis Abstract: POVZETEK
Zapor je institucija, v kateri zaprte osebe prestajajo kazen zapora. V tej organizaciji pod isto streho preživlja dan več subjektov, vsak od teh pa opravlja svoje predpisane naloge. Ti subjekti so pravosodni policisti, obsojenci, vodstvo zavoda, vzgojna služba, strokovni delavci in drugi, ki delajo na tem, da zavod ostaja pozitivno okolje, ki je prijazno tako do vseh zaposlenih v njem kot tudi do tistih, ki prestajajo zaporno kazen.
Namen zapora je dosežen takrat, ko je ta organizacija pozitivna in v njej vladajo pozitivni odnosi. Predvsem so bistvenega pomena dobri odnosi med pravosodnimi policisti in obsojenci, saj le-ti skupaj preživijo največ časa. Upoštevanje pravil, zavedanje svoje vloge v zaporu in človeški odnos so potrebni za uspešno prestano kazen zapora, za uspešen tretma obsojencev ter njihovo uspešno resocializacijo.
Pravosodni policisti imajo v zaporu zelo pomembno vlogo, saj morajo skrbeti za varnost, red in disciplino, poleg tega pa morajo poleg formalnih nalog opravljati še vrsto neformalnih, saj na tak način vzdržujejo pozitiven in razumen odnos z obsojenci. Tudi obsojenci imajo po drugi strani pomembno nalogo, da upoštevajo pravila, da sprevidijo, da je način njihovega življenja do zdaj bil preveč uporniški in nepravilen ter da so pripravljeni sprejeti pomoč in se naučiti, kako lahko po prestani kazni normalno zaživijo.
Vključevanje pravosodnih policistov v skupinske oblike dela z obsojenci je ključnega pomena za dober odnos med njimi. Na tak način pravosodni policisti bolje spoznajo osebnost obsojencev in vnaprej predvidijo njihove odzive na določeno situacijo, po drugi strani pa lahko tudi obsojenci ob uspešnem sodelovanju s pravosodnimi policisti predstavijo svoje probleme, videnja in predlagajo rešitve nekaterih problemov, ki so za njih pomembne narave v procesu prestajanja kazni zapora.
Keywords: zaporna kazen, pravosodni policisti, obsojenci, skupinsko delo, sodelovanje, diplomske naloge
Published in DKUM: 22.10.2014; Views: 1968; Downloads: 262
Full text (511,95 KB) |
15. Elektronski nadzor zapornikov : diplomsko delo univerzitetnega študijaAna Triller, 2014, undergraduate thesis Abstract: S pojavom novih oblik kriminalnega vedenja se na račun tehnoloških iznajdb pojavljajo nove oblike kazenskih sankcij. Eno izmed njih predstavlja elektronski nadzor zapornikov, ki storilcu omogoča prestajanje kazni v domačem okolju.
Glavne prednosti in cilji takšnega nadzora naj bi bili predvsem ohranitev družinskih vezi ter zaposlitve, ki bi prestopniku pomagale pri hitrejši reintegraciji nazaj v družbo, imel pa naj bi tudi vpliv na zmanjšanje stopnje povratništva. Zagovorniki elektronskega nadzora menijo, da ta predstavlja učinkovito alternativno obliko zaporne kazni za manjše prestopnike. V mnogih državah se dandanes srečujejo s problemi prezasedenosti zapornih zavodov. Posledično naj bi uvedba elektronskega nadzora državam pomagala pri razbremenitvi zaporniške populacije in hkrati prihranila državam veliko denarja, saj je njegovo izvajanje precej cenejše od zaporne kazni.
V prvem delu diplomske naloge bomo preučevali uspešnost elektronskega nadzora pri zasledovanju zastavljenih ciljev, nato pa bo sledila primerjava le-teh z namenom izvajanja zaporne kazni. Na podlagi izpeljanih ugotovitev bomo pretehtali možnost elektronskega nadzora kot alternativne oblike zaporne kazni. Tovrsten nadzor v slovenskem kazenskem pravu ni vpeljan, zato bomo učinkovitost takšnega kaznovanja ugotavljali na podlagi izkušenj tujih držav.
Slovenija se tako kot številne druge države v zadnjih letih spopada s problemom prezasedenosti zapornih zavodov, ki ga vsaj delno poskuša zmanjšati z izvajanjem alternativnih oblik zaporne kazni.
V bivši republiki Jugoslavije – Bosni in Hercegovini – so kazen elektronskega nadzora uvedli leta 2011. Glede na skupne korenine kaznovalne politike s Slovenijo bi bilo smiselno pretehtati možnost vpeljave takšnega nadzora v slovensko kazensko pravo. V drugem, empiričnem delu diplomske naloge bomo tako izvedli primerjalno študijo med študenti Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru ter študenti Fakultete za kriminalistiko, kriminologijo in varnostne vede v Bosni in Hercegovini, kjer bomo ugotavljali poglede študentov na izvajanje elektronskega nadzora. Prav tako bomo naklonjenost do elektronskega nadzora in njegove uvedbe na slovensko območje odkrivali preko intervjujev s strokovnjakoma dr. Draganom Petrovcem in Božidarjem Petehom.
Keywords: elektronski nadzor, kazenske sankcije, zaporna kazen, diplomske naloge
Published in DKUM: 05.09.2014; Views: 1713; Downloads: 217
Full text (845,29 KB) |
16. Legitimnost pravil v zavodih za prestajanje kazni zapora : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloDomen Škrbec Đogić, 2013, undergraduate thesis Abstract: To diplomsko delo obravnava vprašanje legitimnosti pravil v zavodih za prestajanje kazni zapora. V prvem delu smo skozi ugotovitve različnih avtorjev predstavili teoretična izhodišča o tej tematiki. Najprej predstavimo življenje zapornikov, njihove značilnosti in pravila, ki jih omejujejo. Nato, na drugi strani, pogledamo, kakšne so pri tem naloge paznikov, kaj je bistveno za dober odnos med tema dvema skupinama in za preprečevanje kršitev pravil in nasilja v zavodih. V drugem delu teoretičnega sklopa se osredotočimo na legitimnost. V tem delu raziskujemo, kateri faktorji vplivajo na zaznavo občutka posameznikov, da se morajo držati pravil in podrediti ukazom. Spraševali smo se tudi o učinkovitosti sistema nagrad in kazni, kot oblike nadzora vedenja zapornikov in predlagani alternativni teoriji, ki temelji na postopkovni pravičnosti, kot učinkovitejšem sredstvu za doseganje tega cilja. Osredotočili smo se predvsem na povezavo med dojeto legitimnostjo, postopkovno pravičnostjo in številom kršitev pravil. Na koncu pa smo se dotaknili še nekaj metod za povečanje spoštovanja pravil in rehabilitacije zapornikov. V empiričnem delu smo predstavil rezultate raziskave, ki je bila opravljena v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni. Te rezultate smo primerjal s teoretičnimi ugotovitvami in poskušali priti do nekaterih končnih zaključkov o tej problematiki. Na takšen način smo tudi potrdili oziroma ovrgli hipoteze, ki smo si jih postavil za izhodišče tega diplomskega dela. Za zaključek smo pogledali še, kakšna so izhodišča in želje za nadaljnje delo na tem področju v prihodnosti.
Keywords: zavodi za prestajanje kazni, zapori, zaporna kazen, zaporniki, pravila, legitimnost, postopkovna pravičnost, raziskave, diplomske naloge
Published in DKUM: 17.02.2014; Views: 1859; Downloads: 149
Full text (995,25 KB) |
17. |
18. |
19. |
20. Obravnavanje obsojencev in kaznovalna politika v Sloveniji : diplomsko deloNina Debevec, 2011, undergraduate thesis Keywords: penologija, kaznovalna politika, kaznovanje, zaporna kazen, obsojenci, tretman, Slovenija, diplomske naloge
Published in DKUM: 12.05.2011; Views: 2936; Downloads: 646
Full text (630,89 KB) |
