| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 20
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Prostorska stiska v zaporih : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Mateja Budna, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Zapori so ustanove, v katerih so nameščeni obsojenci, ki so obsojeni na zaporno kazen. Ko govorimo o zaporni kazni, gre za kazen, ki obstaja že dolgo. Včasih je kaznovanje potekalo na različne, manj humane načine, od bičanja, sežiganja, obešanja in podobno do današnje kaznovalne politike, ki je doživela velik preobrat. V diplomski nalogi smo se osredotočali na prostorsko stisko v zaporih, ki je še danes aktualen globalen problem. Vse kaže na to, da se tako resen problem ni prav veliko spremenil čez leta. Tako drugod, kot tudi v Sloveniji je v zavodih za prestajanje kazni zapora velik problem, prezasedenost oziroma prenatrpanost zaporov, neustrezni bivalni pogoji, pomanjkanje zaporskega osebja, omejene pravice zapornikov in pripornikov ter neustrezna zgradba zavoda za prestajanje kazni zapora. V Sloveniji imamo šest zavodov za prestajanje kazni zapora, ki smo jih na kratko tudi opisali. Globalna prenatrpanost zaporov predstavlja tako za zaprte osebe kot tudi za osebje, zaposleno v zaporih pomemben izziv, saj vpliva na neustrezno spoštovanje temeljnih pravic, prikrajša zapornikom možnost določenih ugodnosti, predstavlja tudi izziv za zdravje, razpoloženje ter negativno vpliva na duševno zdravje oseb, ki bivajo v zavodih. Tudi upraviteljem zapora prinaša prostorska stiska v zaporih, slabše in težje obvladljive izzive na področju varnosti, upoštevanja humanih pogojev in standardov. S preprečitvijo prenatrpanosti lahko dosežemo boljše vzdušje v zaporu, ustrezne bivalne pogoje ter boljše delovanje celotnega zaporskega sistema. Tudi zapornikom bi bilo zagotovljeno opravljanje raznih rekreacijskih dejavnosti v dodatnih prostorih ter možnost obiskov in še kaj več. Ključna rešitev za boljše pogoje v zaporih je prenova in izgradnja zaporov, bolj natančno v slovenskem prostoru govorimo o prenovi ženskega zapora na Igu ter izgradnji novega moškega zapora v Dobrunjah.
Keywords: diplomske naloge, zapor, zaporniški sistem, zaporna kazen, prostorska stiska v zaporih, bivalne razmere
Published in DKUM: 20.10.2021; Views: 806; Downloads: 153
.pdf Full text (997,35 KB)

2.
Primerjava poročil o delu policije in državnega tožilstva za leti 2012 in 2017 : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Melita Ludvik, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Živimo v času, ko je zagrešenih kaznivih dejanj zelo veliko, o tem mediji poročajo praktično vsak dan. Vse pogosteje se pojavljajo organiziran kriminal, trgovina z orožjem in mamili ter pranje denarja, a druga kazniva dejanja ne zaostajajo. Glede na storjena dejanja je ovadenih relativno malo osumljencev, še manjše je število obtoženih in še nižje število pravnomočno obsojenih. V predkazenskem delu preiskovanja je v središču delo policije in njena učinkovitost, delu policije pa sledi delo državnega tožilca in sodišča. Skozi sita posameznih udeležencev postopka se število osumljencev, obtožencev in obsojencev močno zmanjša. Temu osipu pravimo kriminalitetni lijak. V okviru diplomskega dela je bila opravljena primerjalna analiza statističnih podatkov policije in državnega tožilstva za leti 2012 in 2017. Direktne primerjave so skorajda nemogoče, saj se zajemanje podatkov obeh institucij zelo razlikuje. Na podlagi podatkov je bilo kljub temu ugotovljeno, da le manjši del kaznivih dejanj sproži ustrezno sodbo. Od vseh zaznanih kaznivih dejanj je bilo obsojenih osumljencev zelo malo, le 1,5 % pa jih je prestajalo tudi zaporno kazen. Vrhovno državno tožilstvo pojasnjuje, da državno tožilstvo zavrže velik del ovadb, in sicer predvsem zaradi nezadostne dokazne podlage za utemeljen sum.
Keywords: diplomske naloge, kaznivo dejanje, predkazenski postopek, sodišče, kriminal, zaporna kazen
Published in DKUM: 15.01.2020; Views: 918; Downloads: 204
.pdf Full text (1009,03 KB)

3.
Zaporna kazen - prestajanje, alternativa in sodna rehabilitacija
Nika Napotnik, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je obravnavana zaporna kazen, ki se izvaja v Sloveniji, njeno prestajanje, alternative oblike prestajanja zaporne kazni in sodna rehabilitacija, ki predstavlja izbris obsodbe iz kazenske evidence. V prvem delu diplomskega dela so na splošno predstavljeni instituti, ki so kasneje podrobno opredeljeni. Celotno diplomsko delo tvori potek od izreka zaporne kazni in njenega prestajanja do izbrisa kazenske obsodbe iz kazenske evidence. V osrednjem delu diplomske naloge je predstavljeno prestajanje zaporne kazni v zavodih za prestajanje zaporne kazni po Sloveniji, prav tako je predstavljen potek izvrševanja zaporne kazni. Različni dejavniki so skozi leta privedli do spoznanja, da zaporna kazen ni edina ustrezna oblika kaznovanja storilcev kaznivega dejanja in na podlagi teh dejavnikov so se razvili alternativni načini prestajanja zaporne kazni. V naši veljavni zakonodaji so kot alternativni načini uveljavljeni vikend zapor, hišni zapor in delo v splošno korist, ki so v osrednjem delu diplomskega dela tudi podrobneje predstavljeni. Diplomsko delo se zaključuje z opredelitvijo sodne rehabilitacije kot možnosti, ki obsojencem na podlagi vzornega vedenja nudi izbris iz kazenske evidence in posledično povzroči, da so v družbi obravnavani kot nekaznovani.
Keywords: zaporna kazen, hišni zapor, vikend zapor, delo v splošno korist, sodna rehabilitacija
Published in DKUM: 23.11.2018; Views: 1695; Downloads: 294
.pdf Full text (362,24 KB)

4.
Zaporna kazen med teorijo in prakso : diplomsko delo univerzitetnega študija
Petra Globočnik, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Pričujoče delo se loteva proučevanja zaporne kazni v sodobni (post)moderni družbi, po preobratu iz pretežno utilitarnega, na rehabilitacijo usmerjenega obdobja, v neoklasicistično doktrino reda in zakonitosti. Raziskovanje je usmerjeno na proučevanje vzrokov in posledic desetletja trajajoče hegemonije pravičniške doktrine. Diskrepanco med teorijo in prakso ter njene implikacije, ki se v prvi vrsti odražajo v več desetletij trajajoči krizi kaznovalnega sistema, soočimo na primeru Združenih držav Amerike. Negativne implikacije niso skoncentrirane le na ZDA, pač pa se je sistem delovanja, z vsemi svojimi učinki razširil domala po vsem svetu. Iz tega razloga je na drugi strani pozornost namenjena Finski, ki je svoj kazenski sistem, utemeljen prav tako na neoklasicistični doktrini, uspela ne le ohraniti stabilnega, pač pa ga je nadgradila v izjemno blago različico, ki privlači pozornost teoretikov in praktikov iz vsega sveta. Kot sodoben sistem kaznovanja in izvrševanja kazenskih sankcij, se pojavlja kot primer dobre prakse. V okvir sodobnega modela zaporne kazni je umeščena tudi rehabilitacija kot pravica, ki učinkuje zoper klasično kazen, ker nevtralizira škodljive učinke zaporne kazni ter restorativna pravičnost, ki rešuje nekatere zagate modernega kazenskega prava.
Keywords: kaznovanje, zaporna kazen, obsojenci, resocializacija, rehabilitacija, diplomske naloge
Published in DKUM: 08.05.2018; Views: 1074; Downloads: 157
.pdf Full text (2,18 MB)

5.
Pravice oseb na prestajanju zaporne kazni : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Nastja Kokol, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo predstavili problematiko upoštevanja oziroma neupoštevanja pravic oseb na prestajanju zaporne kazni, ter kršitve le teh. Na podlagi številnih avtorjev smo opredelili zgodovino zaporne kazni in razjasnili kakšen je namen kazni. Opredelili smo zakone, ki se vežejo na zapore, zapornike in njihove pravice. Podrobno smo opisali pravice oseb na prestajanju kazni zapora v skladu z veljavno pravo ureditvijo v Republiki Sloveniji. Predstavili smo, kako naj bodo oblečeni zaporniki, kakšen mora biti njihov prostor in higiena. Koliko se lahko gibljejo na prostem, in koliko ter kdo mora delati. Kako poteka stik z zunanjim svetom in kako je poskrbljeno za zdravstveno zavarovanje in zdravstveno oskrbo. Za lažjo predstavo o zaporih smo predstavili tudi zavode za prestajanje zaporne kazni v Mariboru, Ljubljani, Kopru, na Dobu, Igu in v Celju. Poglobili smo se v pojme in dela, ki so povezana z Varuhom človekovih pravic. Oprli smo se na letna poročila Varuha in s tem potrdili, da se pravice ne upoštevajo v celoti, ter da prihaja v zaporih do kršitev le teh. Diplomsko delo smo zaključili z razpravo, kjer smo podrobneje opisali hipotetična vprašanja. Pojasnili smo ali sprejemamo oziroma zavračamo pomen raziskovalnih vprašanj. Diplomsko nalogo smo končali z zaključkom in argumentiranjem lastnih pogledov in mnenj.
Keywords: pravice, človekove pravice, zaporna kazen, zaporniki, pravna ureditev, diplomske naloge
Published in DKUM: 04.04.2018; Views: 1404; Downloads: 163
.pdf Full text (567,14 KB)

6.
Postpenalna pomoč in njen vpliv na resocializacijo in povratništvo
Barbara Vidmar, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V preteklosti je bil glavni namen zaporne kazni v izolaciji, nasilju ter povzročanju trpljenja storilcu, ki je s svojimi dejanji kršil družbeno sprejemljive norme, saj je bil to edini način, da se družbo zavaruje pred tovrstnimi kršitelji. Danes pa je stanje bistveno drugačno, poglavitni namen zaporne kazni je v socializaciji oziroma resocializaciji storilca. Pri tem je zelo pomembna postpenalna pomoč, ki bistveno vpliva na storilca po prihodu iz zapora in mu pomaga, da se lažje integrira nazaj v družbo. Postpenalna obravnava obsojenca se začne z dnem nastopa zaporne kazni, traja ves čas prestajanja ter se konča z odhodom obsojenca na prostost. Je izjemnega pomena, saj se obsojenci z odhodom na prostost srečujejo z različnimi stiskami, ne vedo kaj pričakovati, ko bodo svobodni in kako jih bo družba sprejela, so brez stanovanja in zaposlitve. Poleg tega ima zaporna kazen negativne posledice na takšne osebe, saj so stigmatizirani za celotno življenje, posledično pa se tako v družbi težje znajdejo. Pri nas se postpenalna pomoč izvaja na različne načine: v obliki denarne pomoči, materialnih dobrih, kot pomoč pri nastanitvi, zaposlitvi ter v obliki psihološke pomoči. Priprava na obsojenčev odpust in pomoč po odhodu iz zapora so za posameznika poglavitnega pomena in močno vplivajo na uspešnost resocializacije in povratništva. Glavni razlog za uspeh oziroma neuspeh resocilizacije ter stopnje povratništva pa ni odvisen samo od kvalitetno izvedene postpenalne pomoči ampak predvsem od storilca samega, njegove pripravljenosti za sodelovanje in ciljev, ki si jih je v življenju zastavil.
Keywords: Postpenalna pomoč, povratništvo, resocializacija, zaporna kazen, družba, obsojenci.
Published in DKUM: 18.11.2016; Views: 1762; Downloads: 249
.pdf Full text (330,39 KB)

7.
Odpust obsojencev iz zapora po prestani zaporni kazni : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varstvoslovje
Tatjana Skube Starešinič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bil preučiti, ali oziroma kako odpust obsojencev iz zapora po prestani kazni vpliva na njihovo postpenalno pomoč s ciljem identificiranja in analiziranja, v kolikšni meri ter kakšni obliki so obsojenci po odpustu deležni različnih obravnav, pa tudi, ali so bili v zaporih pravočasno in načrtno pripravljeni na odpust. Poudarek diplomskega dela je predvsem na stigmatizaciji zapornika in posledic kaznovanja, kjer pa jim je za lažje premagovanje ovir nudena t. i. postpenalna pomoč. Njen poglavitni namen je usposobiti obsojenca, da si lahko pomaga sam ob težavah, ki se pojavijo po odpustu, in omogočanje vključitev v normalno življenje na prostosti. V okviru diplomskem delu smo tako opravili raziskavo o stališčih obsojencev v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob o postpenalni pomoči. Raziskava je potekala med obsojenci v zaporu Dob v obliki anketnega vprašalnika, kjer so bila zajeta vsa vprašanja o mnenju obsojencev na temo postpenalne pomoči in njene uspešnosti ter pričakovanja obsojencev po prestani zaporni kazni. Ugotovili smo, da je po mnenju obsojencev resocializacija s pomočjo različnih tretmajev uspešna. Prav tako raziskava kaže, da zapori načrtno in pravočasno pripravljajo obsojence na odpust ter vključitev v življenje po odpustu, pri čemer uporabljajo vse teoretično zakonsko predvidene oblike priprave obsojencev na odpust. Temu primerno obsojenci hkrati menijo, da po odpustu na prostost ne pričakujejo večjih težav, pri čemer se bodo lahko zaposlili in jih bo okolica ne glede na prestano zaporno kazen sprejela. Ugotovljeno je bilo tudi, da obsojenci ohranjajo stike z družino in prijatelji ter jih ti sprejemajo. Prav tako pa si večina obsojencev prizadeva graditi svojo osebnost in želi drugačnega razmišljanja, kar pa je vsekakor odvisno od vsakega posameznika. Vsekakor bi bilo v prihodnosti smiselno opraviti raziskavo tudi po dejanskem odpustu obsojencev, kjer bi pridobili še jasnejšo sliko o dejanski uspešnosti postpenalne pomoči, saj se pričakovanja lahko razlikujejo od dejanskih razmer, s katerimi se lahko obsojenci srečujejo po samem odpustu iz zaporne institucije.
Keywords: kaznovanje, zaporna kazen, obsojenci, zaporniki, odpust, resocializacija, postpenalna pomoč, diplomske naloge
Published in DKUM: 14.11.2016; Views: 1730; Downloads: 223
.pdf Full text (1,38 MB)

8.
Alternativne kazenske sankcije in prenaseljenost slovenskih zaporov : diplomsko delo visokošolskega študija
Sandra Čuček, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo raziskovali problem premajhne uporabe alternativnih kazenskih sankcij v sodni praksi, kar pomeni prenaseljenost v slovenskih zavodih za prestajanje kazni zapora Dob, Ljubljana in Maribor. Te zavode smo tudi opisali in med seboj primerjali. Pisali smo o obsojencih, ki so obsojeni za manjša kazniva dejanja in so osebnostno toliko urejeni, da se jim lahko zaupa, da ne bodo zlorabili alternativni način prestajanja kazni zapora in ni potrebe, da so poslani neposredno v zapor. Alternativno kazen lahko prestajajo na prostosti pod pogoji, ki so določeni v 12., 12. a in 13. členu Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij -1 (2015) in 86. členu Kazenskega zakonika – 1 (2015). Raziskovali smo, koliko je oseb, ki jim je takšna oblika prestajanja kazni bila izrečena in na kak način jo prestajajo ter ali so morebitne zlorabe le –teh po posameznih zavodih za prestajanje kazni zapora. Naš namen je poudariti prizadevanje za večjo uporabo alternativnih načinov izvajanja kazni zapora z delom v splošno korist, vikend zaporom ali hišnim zaporom ter izboljšanjem procesne zakonodaje na tem področju. Kljub ponovitvenemu tveganju za storitev novega kaznivega dejanja, s čimer bi bilo zlorabljeno alternativno prestajanje kazni zapora, je velik interes s strani obsojencev za tak način prestajanja kazni zapora, saj je malo zlorab le – teh. S tem načinom bi lahko obsojenec tudi spremenil svoje življenjske navade in popravil storjeno napako. Opredelili smo tudi osnovne pojme, ki so nas spremljali skozi celotno diplomsko delo. Vse tri zastavljene hipoteze smo na podlagi prebrane literature potrdili, saj bi se z ureditvijo in dopolnitvijo procesne zakonodaje razbremenil pritisk na sodišča (Dežman, 2009), prenaseljenost zavodov za prestajanje kazni zapora se bo bistveno zmanjšala (Ministrstvo za pravosodje, 2014) in sama učinkovitost dela v zavodih bo večja (Žišt, 2009).
Keywords: kriminaliteta, kazenske sankcije, zaporna kazen, zapori, zaporniki, prenaseljenost, alternativne kazenske sankcije, Slovenija, diplomske naloge
Published in DKUM: 10.11.2015; Views: 2204; Downloads: 507
.pdf Full text (762,36 KB)

9.
Izvrševanje kazni zapora - med pravicami obsojencev in javnim mnenjem : diplomsko delo univerzitetnega študija
Tea Nagode, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Zapor je ustanova, v kateri so zaprte osebe, ki so bile obsojene zaradi storjenega kaznivega dejanja, s katerim so ogrozile varnost družbe in države. Cilji zaporne kazni so kaznovanje, zastraševanje, resocializacija, onesposobitev storilca ter zaščita družbe in države. Obsojenci imajo na prestajanju kazni določene pravice ter ugodnosti, za katere pa javnost meni, da si jih ne zaslužijo. Ko gredo ''nevarni ljudje'' v zapore, je javnost zadovoljna, saj se tako počuti varneje in meni, da je to najboljša obramba pred kriminaliteto. Družba velikokrat zavode za prestajanje kazni zapora primerja s hoteli. Svobodni si težko predstavljamo, kako je, ko ti odvzamejo pravico do svobode, ko se moraš podrejati določenim pravilom, ko si prisiljen živeti s toliko različnimi ljudmi in še bi lahko naštevali. S tem diplomskim delom skušamo predstaviti pravice obsojencev med prestajanjem zaporne kazni v slovenskih zaporih in ugotoviti mnenje ljudi o izbrani temi. V teoretičnem delu je predstavljenih nekaj splošnih dejstev o zaporih, o življenju obsojencev, njihovih pravicah, o namenu in kritiki zaporne kazni. V raziskovalnem delu diplomske naloge smo ugotavljali seznanjenost javnosti s pravicami in ugodnostmi obsojencev na prestajanju zaporne kazni ter njihovo mnenje o pravicah obsojencev. Rezultati so nas presenetili. Glede na dobljene odgovore smo ugotovili, da javnost meni, da je dobro seznanjena s pravicami in ugodnostmi obsojencev, da jim je naklonjena in ne verjame, da je izločitev in odstranitev obsojenca iz družbe najboljša obramba pred kriminaliteto. Le na dve vprašanji so anketiranci odgovorili v skladu s postavljenimi hipotezami; javnost se počuti varneje, ko gredo nevarni ljudje v zapore, ter meni, da obsojencem na prestajanju kazni zapora ''ni hudega''. Upoštevati pa moramo dejstvo, da bi bili rezultati po vsej verjetnosti drugačni, če bi si izbrali večji vzorec respondentov.
Keywords: penologija, kaznovanje, zaporna kazen, zapori, obsojenci, pravice, javno mnenje, diplomske naloge
Published in DKUM: 14.09.2015; Views: 1629; Downloads: 264
.pdf Full text (532,25 KB)

10.
Vzroki za konflikte med osebami na prestajanju kazni zapora : diplomsko delo univerzitetnega študija
Klara Hribar, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Vzroki za konflikte med osebami na prestajanju kazni zapora je predstavljeno v dveh delih. V prvem delu (teoretični del) sta predstavljena zgodovina in namen kaznovanja. Nadaljuje se z opredelitvijo in pomenom komunikacije. Na koncu pa je še nekaj teorije o opredelitvi, vrstah, reševanju konfliktov in nasilju. V drugem delu (empirični del) pa so bili opravljeni intervjuji z zaposlenimi in obsojenci ter obsojenkami v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob in Ig. Odgovori intervjuvancev so nato tudi analizirani in primerjani med seboj. Diplomska naloga se nanaša predvsem na konflikte v zaporu, kako obsojenci in obsojenke doživljajo konflikte, kateri so vzroki za konflikte ter na kakšen način jih rešujejo. S pomočjo intervjuja zaposlenih in obsojencev smo ugotovili, da so konflikti v zavodu nekaj povsem običajnega in da do njih prihaja dnevno. Vsekakor gre v večini primerov za manjše konflikte, katerih vzroki so največkrat banalne, nepomembne stvari. Do resnejših konfliktov pa ponavadi prihaja zaradi posojanja raznih stvari, denarja, dolgov, tožarjenja in različnih osebnosti. Zaposleni se zavedajo kako pomembno je samo zaznavanje konfliktov in potem tudi njihovo reševanje. Tako so za svoje delo dobro usposobljeni in svoje delo opravljajo odlično. Da pa bi v nadalje preprečili konflikte, bi bilo potrebno vse zavode za prestajanje kazni zapora preurediti in omogočiti obsojencem, da bi bili nameščeni v manjših sobah. Prav tako bi konflikte lahko preprečevali s tem, da bi čim več obsojencem zagotovili možnost dela in jim s tem zapolnili prosti čas.
Keywords: kaznovanje, zaporna kazen, zaporniki, medsebojni odnosi, konflikti, nasilje, diplomske naloge
Published in DKUM: 03.04.2015; Views: 1520; Downloads: 149
.pdf Full text (278,87 KB)

Search done in 0.42 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica