| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 101
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Razvoj resocializacijskih programov v evropskih zaporih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Nika Seles, 2024, undergraduate thesis

Abstract: V zaključnem delu predstavljamo razvoj resocializacijskih programov v Evropi ter primerjalno analizo resocializacijskih programov v izbranih evropskih državah (Slovenija, Nemčija, Poljska in Norveška). V prvem delu se osredotočamo na zgodovinski razvoj resocializacijskih programov v Evropi ter proučujemo načine implementacije tretmajskih programov v praksi. V drugem delu zaključnega dela natančneje analiziramo resocializacijske programe v izbranih evropskih državah ter izpostavljamo ključne podobnosti in razlike med izbranimi državami. Izhajajoč iz pregleda literature je razvidno, da se je namen kaznovanja v večini evropskih držav usmeril v resocializacijo obsojencev, kjer je cilj zaporne kazni zagotoviti, da obsojenci postanejo aktivni člani družbe po prestani kazni, s čimer se zmanjša možnost ponovitve kaznivih dejanj. Ugotovitve so pokazale, da v zaporih Slovenije, Nemčije, Poljske in Norveške izvajajo izobraževalne programe in delovne terapije za obsojence. Ključne razlike med izbranimi državami se pokažejo pri kakovosti izvajanja tretmajskih programov. Podatki o razmerju med številom zaprtih oseb in zaporskimi delavci (primarno strokovnimi delavci), ki so pomemben indikator kakovosti resocializacijskih programov, pokažejo, da je Norveška edina država, kjer je število zaporskih delavcev večje kot število zaprtih oseb. Med izbranimi državami izstopa Poljska, kot edina med izbranimi državami z visoko stopnjo zaprtih oseb in ki nima jasno opredeljenega namena kaznovanja.
Keywords: zapori, resocializacija, resocializacijski programi, Evropa, diplomske naloge
Published in DKUM: 15.07.2024; Views: 22; Downloads: 2
.pdf Full text (1,26 MB)

2.
Primerjava zaporskih sistemov Litve, Latvije in Estonije : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Maša Sešek, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Baltske države so se po razpadu Sovjetske zveze spopadale s številnimi problemi tranzicijskih držav, kot so zamenjava politične ureditve, propad gospodarstva, spremenjene družbene vrednote, korupcija, porast stopnje kriminalitete ipd., kar se je odražalo tudi na zaporskih populacijah oziroma stanju zaporov. Stopnje zaprtih oseb kot primarnega indikatorja kaznovalne naravnanosti so v Baltskih državah v primerjavi z drugimi evropskimi državami nadpovprečne (med najvišjimi v Evropi). Kljub temu pa je opaziti trend upadanja stopnje zaprtih oseb pri vseh treh državah. Poleg tega so se baltske države soočale tudi s slabimi razmerami v zaporih, kot so pomanjkljiva zdravstvena oskrba, pomanjkljiv dostop do higienskih pripomočkov in aktivnosti. V prvem delu zaključnega dela smo, izhajajoč iz pregleda strokovne literature, predstavili razmere v zaporih baltskih držav s pomočjo poročil Evropskega odbora za preprečevaje mučenja in nehumanega ter poniževalnega ravnanja ali kaznovanja (orig. European Committee for the Prevention of Torture and Inhuman or Degrading Treatment or Punishment; CPT). V drugem empričnemu delu smo s pomočjo pregleda statističnih podatkov predstavili glavne značilnosti zaporskih sistemov baltskih držav. Osredotočili smo se na stopnjo zaprtih oseb, število zaprtih oseb, število zaporskih delavcev, kapaciteto zaporov, zasedenost zaporov in razmerje med številom zaprtih oseb in številom zaporskega osebja. Rezultati so pokazali, da se baltske države po stopnji zaprtih oseb uvrščajo v sam vrh evropskih držav, iz česar lahko sklepamo, da je kaznovalna politika stroga in primarni cilji penalne prakse niso usmerjeni v resocializacijo zaprtih oseb.
Keywords: zapori, obsojenci, stopnja zaprtih oseb, Baltske države, diplomske naloge
Published in DKUM: 26.06.2024; Views: 95; Downloads: 19
.pdf Full text (1,29 MB)

3.
Vloga paznikov v procesu tretmaja
Jasir Yacoub, 2007, published professional conference contribution abstract

Keywords: zapori, pazniki, tretma
Published in DKUM: 30.05.2024; Views: 57; Downloads: 5
.pdf Full text (330,09 KB)

4.
Moje videnje dela paznika
Anton Rebernik, 2007, published professional conference contribution abstract

Keywords: zapori, pazniki
Published in DKUM: 30.05.2024; Views: 77; Downloads: 1
.pdf Full text (442,09 KB)

5.
Vloga in mesto paznika pri delu z zaprtimi osebami
Božidar Peteh, 2007, published professional conference contribution abstract

Keywords: zapori, pazniki, tretma
Published in DKUM: 30.05.2024; Views: 71; Downloads: 2
.pdf Full text (373,73 KB)

6.
Sodelovanje pazniške službe v tretmaju zaprtih oseb
Jože Perkovič, 2007, published professional conference contribution abstract

Keywords: zapori, pazniki, tretma
Published in DKUM: 30.05.2024; Views: 67; Downloads: 2
.pdf Full text (304,35 KB)

7.
Sodelovanje paznika v tretmaju obsojencev : možnosti
Janko Kopitar, 2007, published professional conference contribution abstract

Keywords: zapori, pazniki, tretma
Published in DKUM: 30.05.2024; Views: 73; Downloads: 1
.pdf Full text (286,69 KB)

8.
Vključenost paznikov v tretma v Zavodu Koper
Branko Gverič, 2007, published professional conference contribution abstract

Keywords: zapori, pazniki, tretma
Published in DKUM: 30.05.2024; Views: 72; Downloads: 1
.pdf Full text (324,68 KB)

9.
Vključevanje paznic v tretma v ženskem zaporu
Mateja Caserman, 2007, published professional conference contribution abstract

Keywords: zapori, paznice, ženske, tretma
Published in DKUM: 30.05.2024; Views: 66; Downloads: 1
.pdf Full text (349,15 KB)

10.
Tretma obsojencev, obsojenih na 30 let zapora
Damijana Žišt, 2007, published scientific conference contribution

Keywords: zapori, obsojenci, zaporniki, tretma, resocalizacija
Published in DKUM: 30.05.2024; Views: 69; Downloads: 1
.pdf Full text (686,73 KB)

Search done in 9.45 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica