1. Priemerjava uspešnosti alternativnih kazni in zaporne kazni pri zmanjševanju povratništva : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeFiona Artič Slemenšek, 2025, undergraduate thesis Abstract: Skozi desetletja je kazen zapora postala predmet številnih razprav in kritične presoje. Svoboda je ena izmed temeljnih človekovih pravic, zato je mogoče pričakovati, da se kazen zapora kot način kaznovanja uporablja le kot skrajno sredstvo. Zapor ne predstavlja vedno najučinkovitejše oblike kaznovanja, saj lahko za storilca pomeni kruto in ponižujočo sankcijo, ki pogosto povzroči negativne posledice na njegovo psihološko stanje, socialne odnose in življenjske priložnosti. Prav tako negativno vpliva na finančno blagostanje in odnose posameznika. Posledično se je v sodobnih kazenskopravnih sistemih razvila vrsta alternativnih kazni, katerih osnovni namen je nadomestiti kratkotrajne zaporne kazni in zmanjšati velike stroške zapornih kazni ter negativne učinke institucionalizacije, ki lahko vodijo v povratništvo. Med ključne dejavnike, ki vplivajo na preprečevanje povratništva, sodijo socialna podpora, dostop do izobraževanja in usposabljanja, zaposlitve, kakovost rehabilitacijskih programov ter osebne značilnosti posameznika. Zaporna kazen v obliki dolgotrajne izolacije obsojencev od širše družbe in njihova stigmatizacija povečujeta tveganje za povratništvo. Nasprotno alternativne kazenske sankcije prispevajo k zmanjšanju povratništva, saj storilcu omogočajo ohranjanje stikov z družbenim in s socialnim okoljem, nadaljevanje zaposlitve in sodelovanje v različnih programih izven zapora, ki pripomorejo k njihovi resocializaciji.
Keywords: zapori, alternativna kazen, povratništvo, sankcije, diplomske naloge
Published in DKUM: 19.05.2025; Views: 0; Downloads: 5
 Full text (1,00 MB) |
2. Ženski zapori: primerjava izbranih držav (ZDA, Kanada, Japonska in Nova Zelandija) : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeMonika Lepoša, 2025, undergraduate thesis Abstract: Večino zaporske populacije v vseh državah predstavljajo moški, vendar se število zaprtih žensk v zadnjem obdobju viša hitreje kot pri moških. Ženske so v zaporskih sistemih obravnavane drugače, kar izhaja iz razlik v demografiji, resnosti storjenega kaznivega dejanja ter prepričanja, da so bolj dojemljive za rehabilitacijo. Kljub temu, da so pred zakonom v večini demokratičnih držav obravnavane enako kot moški, pa imajo specifične zdravstvene, higienske in psihološke potrebe, pogosto so bile žrtve zlorab ali pa trpijo zaradi odvisnosti. Posledično morajo zapori zagotavljati ustrezne terapevtske programe za zapornice. Zaključno delo se osredotoča na primerjavo ženskih zaporov v Združenih državah Amerike (ZDA), Kanadi, na Japonskem in Novi Zelandiji. Med izbranimi državami obstajajo razlike v prostorskih razmerah, samih pogojih za prestajanje kazni, kot tudi obravnavi zapornic. Vse države se soočajo s prezasedenostjo zaporov, slabimi pogoji za zapornice ter omejenim dostopom do tretmajskih programov, čeprav je rehabilitacija prepoznana kot ključen dejavnik za zmanjšanje povratništva. ZDA izstopa po neprimernih pogojih za zapornice, omejenih rehabilitacijskih možnostih in izrazitih rasnih neenakostih. Kanada večji poudarek daje na rehabilitacijo in pravice zapornic, vendar ostajajo izzivi pri obravnavi domorodnih žensk. Nova Zelandija vključuje kulturno občutljive pristope, vendar se sooča s sistemskim rasizmom, saj Maorke predstavljajo nesorazmerno visok delež zaporske populacije. Na Japonskem je poudarek na reintegraciji, a omejen dostop do oskrbe in močna socialna stigma otežujeta vrnitev zapornic v družbo. V zaključku izpostavljamo nujnost reform, ki bi ženskam v zaporih omogočile bolj humano in celostno obravnavo, izboljšanje življenjskih pogojev, dostop do zdravstvene oskrbe in tretmajskih programov s ciljem uspešne reintegracije in zmanjšanja povratništva.
Keywords: ženski zapori, zapornice, zaporna kazen, Združene države Amerike, Kanada, Japonska, Nova Zelandija, diplomske naloge
Published in DKUM: 19.03.2025; Views: 0; Downloads: 68
Full text (1,90 MB) |
3. Kaznovanje mladoletnih storilcev kaznivih dejanj v Evropi : magistrsko deloMojca Bojc, 2025, master's thesis Abstract: Mladoletni storilci kaznivih dejanj so bili skozi zgodovino različno obravnavani. V preteklosti so bili obravnavni kot odrasli storilci kaznivih dejanj, šele v 16. in 17. stoletju pa so jih začeli obravnavati drugače kot odrasle storilce. V magistrski nalogi smo za predstavitev zgodovine in opisa kaznovanja mladoletnih storilcev v Evropi uporabili deskriptivno metodo. Opravili smo pregled tujih in domačih znanstvenih del in tako preučili kaznovanje mladoletnikov v Evropi ter nato še podrobno analizirali kaznovanje mladoletnikov v Avstriji, Sloveniji, na Madžarskem in na Hrvaškem. Z uporabo primerjalne statistične analize smo iz podatkov iz SPACE I poročil določili trende kaznovanja mladoletnih storilcev kaznivih dejanj v Evropi. Ugotovili smo, da se trend kaznovanja mladoletnikov ne zaostruje, saj se je stopnja zaprtih mladoletnih oseb povečala v treh državah, upadla pa je v 35 državah, od skupno 40 primerjanih. Ugotovili smo, da v evropskih državah za kaznovanje mladoletnikov prevladujeta pravičnostni in zaščitni model, v katera dva se različno vključujejo elementi restorativne pravičnosti (poravnava, mediacija, družinske konference), minimalne intervencije (diverzije, družbeno koristna dela) ter tudi elementi neo-poravnalnega systema. Primerjava med štirimi izbranimi državami pokaže, da je najstrožja kaznovalna politika prisotna v Avstriji, saj smo na podlagi stopenj zaprtih mladoletnikov ugotovili, da je ta v zadnjih letih najvišja v Avstriji. Povprečen delež mladoletnikov v zaporski populaciji je bil v obdobju 2000–2023 najvišji v Avstriji, nato na Hrvaškem, na Madžarskem in najmanjši v Sloveniji.
Keywords: mladoletni prestopniki, kazniva dejanja, kazni, zapori, magistrska dela
Published in DKUM: 21.01.2025; Views: 0; Downloads: 75
Full text (1,45 MB) |
4. Poročanje medijev o zavodih za prestajanje kazni zapora v Sloveniji : magistrsko deloManca Rupnik, 2024, master's thesis Abstract: Danes v sodobni družbi so mediji za mnoge glavni vir informacij o dogajanju tako na svetovni kot tudi na lokalni ravni. V želji po informiranosti medije spremljamo z branjem rumenega tiska, gledanjem televizije ali preko spleta, kateri je postal izredno pogosto uporabljeno orodje za iskanje novic. Javnost pri tem medijem zaupa, da bodo posredovane informacije resnične, verodostojne in zanesljive, vendar hkrati tudi kakovostne in transparentne. Mediji imajo tako na splošno velik vpliv in moč, kar pa terja odgovornost in skrbno ravnanje s podajanjem ter interpretacijo informacij na vseh družbenih področjih. Zaporsko okolje je zagotovo tema, o kateri mediji pogosto poročajo. Način poročanja o zaporih pa je v primerjavi z ostalimi splošno znanimi temami še toliko bolj pomemben, saj pride v stik z zapori precej majhen delež splošne javnosti, kar pomeni, da si ta ne more oblikovati mnenja in ustvariti percepcije na svoji lastni i izkušnji. V magistrski nalogi smo se osredotočili na poročanje spletnih novičarskih portalov o slovenskih zaporih. V prvem delu smo z deskriptivno in deduktivno metodo opravili sistematičen pregled domače in tuje literature s področja poročanja medijev o zaporih. V drugem delu magistrske naloge pa smo predstavili empirično študijo, v kateri smo pregledali in analizirali prispevke objavljene v zadnjih petih letih na treh spletnih portalih, in sicer na 24ur.com, rtvslo.si. in žurnal24.si. Splošen ton analiziranih prispevkov na spletnih portalih je bil izrazito bolj negativen na portalu žurnal24.si, največ pozitivnih prispevkov je zajel 24ur.com, največji delež nevtralnih novic pa je zajel portal rtvslo.si. Vsi portali so pri analizi čustvenega oz. informativnega tona izrazito pogosteje poročali na čustven način. Vsebina prispevkov se je največkrat osredotočala na sistemske težave slovenskih zaporov, v skladu s čim se je najpogosteje poročalo o pomanjkanju kadra in prostorski stiski ter kaznivih dejanjih posameznikov, predvsem zoper življenje in telo ter zoper javni red in mir. Pri tem sta 24ur.com in žurnal24.si pogosteje izpostavljala kazniva dejanja kot rtvslo.si.
Keywords: zapori, poročanje medijev, Slovenija, magistrska dela
Published in DKUM: 22.10.2024; Views: 0; Downloads: 34
Full text (1,42 MB) |
5. Zgodovinski razvoj zaporov v Združenih državah Amerike : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostKaja Letnar, 2024, undergraduate thesis Abstract: V zaključnem delu je predstavljen zgodovinski razvoj zaporov v Združenih državah Amerike. V prvem delu diplomske naloge je opisan zgodovinski razvoj zaporov, v drugem delu pa je predstavljena sodobna organizacija in usmeritev v ameriškem zaporskem sistemu. Pregled literature temelji na analizi sekundarnih virov v obliki znanstvenih in strokovnih del. Na ameriški kontinent je zamisel o zaporih in prisilnih delavnicah prišla iz Anglije. Začetki zaporov so predstavljale »korekcijske hiše«, konec 18. stoletja pa je zapor postal eden izmed oblik kaznovanja zločincev. Čez slabo stoletje se je razširila ideja, da se čista retribucija zamenja z rehabilitacijo obsojencev, ki naj bi jo dosegli med izvrševanjem kazni odvzema prostosti. Skozi zgodovino so se na ameriškem kontinentu razvijali različni sistemi kaznovanja, in sicer pensilvanski, auburnski ter progresivni sistem, ki je mešanica celičnega in skupnega prestajanja kazni. Zaradi stališča javnosti so se pojavili zasebni zapori, cilj pa ni bila več rehabilitacija obsojencev, temveč kaznovanje (onesposobitev). Ugotovljeno je bilo, da se je zaporski sistem skozi zgodovino na ameriškem ozemlju zelo spreminjal. Imeli so različne kazni, oblike zapiranja in namene kaznovanja. Imajo bogato zgodovino, skozi katero se je oblikoval unikaten sistem, ki obstaja še danes in se sooča s številnimi težavami, ki obsegajo razširjenost nasilja, prezasedenost in visok delež povratnikov.
Keywords: zapori, razvoj, Združene države Amerike, diplomske naloge
Published in DKUM: 26.09.2024; Views: 0; Downloads: 42
Full text (1,20 MB) |
6. Umetnost v zaporskem okolju : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeLana Lasbaher, 2024, undergraduate thesis Abstract: V zaključnem delu smo se posvetili temi zaporske umetnosti, ter s pomočjo že obstoječe literature preučili umetnost v zaporu iz več vidikov. Posvetili smo se temu, kako umetnost v različnih oblikah - vključno z vizualno umetnostjo, jezikom in tetovažami - igra ključno vlogo v vsakdanjem življenju obsojencev in kako lahko te oblike izražanja vplivajo na posameznika in skupnost znotraj zidov zapora. Skozi naše delo smo preučili umetnost kot pomembno sredstvo, še posebej v kontekstu umetnostne terapije, kjer smo ugotovili, da ima pozitiven vpliv na posameznike tako na psihološki ravni kot tudi pri vzdrževanju dobrih medosebnih odnosov v organizaciji. Osredotočili smo se tudi na jezik, ki se razvije znotraj zidov in ugotovili, da gre za zelo kompleksen pojav, ki mu je zaradi nenehnega spreminjanja težko slediti. V zaporskem okolju se z jezikom poleg prenosa informacij vzpostavlja tudi identiteta posameznika in odnosi z drugimi. Ko smo govorili o umetniškem delu, smo zaključili, da gre za zelo dobro prakso, s katero lahko obsojenci izražajo svoja čustva, zmanjšajo vpliv stresorjev s katerimi se srečujejo, prav tako pa doživijo občutek ponosa na svoje delo. Tukaj se lahko spet vrnemo na umetnostno terapijo, kjer smo zajeli tudi njene učinke v smislu rehabilitacije in osebnega razvoja posameznikov. Poleg že naštetih pojmov pa smo pozornost posvetili še zaporskim tetovažam in njihovim pomenov, saj tako kot v zunanjem svetu ne predstavljajo le estetskega dodatka, ampak nosijo osebne zgodbe, nakazujejo na pripadnost skupinam in označujejo status obsojenca. Z ugotovljenim lahko zaključimo, da je umetnost v zaporih vse prej kot nezaželena, pomaga zaporskim delavcem pri identifikaciji posameznikove notranjosti, umirja stresne situacije in prispeva k boljši rehabilitaciji in reintegraciji obsojencev nazaj v družbo.
Keywords: zapori, zaporska umetnost, umetnostna terapija, jezik, tetovaže, diplomske naloge
Published in DKUM: 17.09.2024; Views: 1; Downloads: 31
Full text (833,28 KB) |
7. Razvoj resocializacijskih programov v evropskih zaporih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeNika Seles, 2024, undergraduate thesis Abstract: V zaključnem delu predstavljamo razvoj resocializacijskih programov v Evropi ter primerjalno analizo resocializacijskih programov v izbranih evropskih državah (Slovenija, Nemčija, Poljska in Norveška). V prvem delu se osredotočamo na zgodovinski razvoj resocializacijskih programov v Evropi ter proučujemo načine implementacije tretmajskih programov v praksi. V drugem delu zaključnega dela natančneje analiziramo resocializacijske programe v izbranih evropskih državah ter izpostavljamo ključne podobnosti in razlike med izbranimi državami. Izhajajoč iz pregleda literature je razvidno, da se je namen kaznovanja v večini evropskih držav usmeril v resocializacijo obsojencev, kjer je cilj zaporne kazni zagotoviti, da obsojenci postanejo aktivni člani družbe po prestani kazni, s čimer se zmanjša možnost ponovitve kaznivih dejanj. Ugotovitve so pokazale, da v zaporih Slovenije, Nemčije, Poljske in Norveške izvajajo izobraževalne programe in delovne terapije za obsojence. Ključne razlike med izbranimi državami se pokažejo pri kakovosti izvajanja tretmajskih programov. Podatki o razmerju med številom zaprtih oseb in zaporskimi delavci (primarno strokovnimi delavci), ki so pomemben indikator kakovosti resocializacijskih programov, pokažejo, da je Norveška edina država, kjer je število zaporskih delavcev večje kot število zaprtih oseb. Med izbranimi državami izstopa Poljska, kot edina med izbranimi državami z visoko stopnjo zaprtih oseb in ki nima jasno opredeljenega namena kaznovanja.
Keywords: zapori, resocializacija, resocializacijski programi, Evropa, diplomske naloge
Published in DKUM: 15.07.2024; Views: 164; Downloads: 59
Full text (1,26 MB) |
8. Primerjava zaporskih sistemov Litve, Latvije in Estonije : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeMaša Sešek, 2024, undergraduate thesis Abstract: Baltske države so se po razpadu Sovjetske zveze spopadale s številnimi problemi tranzicijskih držav, kot so zamenjava politične ureditve, propad gospodarstva, spremenjene družbene vrednote, korupcija, porast stopnje kriminalitete ipd., kar se je odražalo tudi na zaporskih populacijah oziroma stanju zaporov. Stopnje zaprtih oseb kot primarnega indikatorja kaznovalne naravnanosti so v Baltskih državah v primerjavi z drugimi evropskimi državami nadpovprečne (med najvišjimi v Evropi). Kljub temu pa je opaziti trend upadanja stopnje zaprtih oseb pri vseh treh državah. Poleg tega so se baltske države soočale tudi s slabimi razmerami v zaporih, kot so pomanjkljiva zdravstvena oskrba, pomanjkljiv dostop do higienskih pripomočkov in aktivnosti. V prvem delu zaključnega dela smo, izhajajoč iz pregleda strokovne literature, predstavili razmere v zaporih baltskih držav s pomočjo poročil Evropskega odbora za preprečevaje mučenja in nehumanega ter poniževalnega ravnanja ali kaznovanja (orig. European Committee for the Prevention of Torture and Inhuman or Degrading Treatment or Punishment; CPT). V drugem empričnemu delu smo s pomočjo pregleda statističnih podatkov predstavili glavne značilnosti zaporskih sistemov baltskih držav. Osredotočili smo se na stopnjo zaprtih oseb, število zaprtih oseb, število zaporskih delavcev, kapaciteto zaporov, zasedenost zaporov in razmerje med številom zaprtih oseb in številom zaporskega osebja. Rezultati so pokazali, da se baltske države po stopnji zaprtih oseb uvrščajo v sam vrh evropskih držav, iz česar lahko sklepamo, da je kaznovalna politika stroga in primarni cilji penalne prakse niso usmerjeni v resocializacijo zaprtih oseb.
Keywords: zapori, obsojenci, stopnja zaprtih oseb, Baltske države, diplomske naloge
Published in DKUM: 26.06.2024; Views: 158; Downloads: 38
Full text (1,29 MB) |
9. |
10. |
