| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 26
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Primerjava slovenskega in avstrijskega zaporskega sistema
Pia Lesar, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljena primerjava med slovenskim in avstrijskim zaporskim sistemom. Delo se osredotoča na trenutne razmere obeh zaporskih sistemov, pri čemer so poudarjene predvsem podobnosti in razlike teh dveh sistemov ter težave, s katerimi se srečujeta. Slovenija in Avstrija sta bili v preteklosti del skupne države avstro-ogrske monarhije, zato se del diplomskega dela osredotoča tudi na zgodovinski razvoj zaporskih sistemov obeh držav tako v skupni državi kot kasneje po razpadu avstro-ogrske monarhije. Zgodovinskemu razvoju sledi pregled zakonodaje obeh držav, delo se dotakne tudi povratništva, nato sledi pregled podatkov o zaporski populaciji in zaposlenih v posameznem zaporskem sistemu. Pri izdelavi diplomskega dela sta uporabljeni deskriptivna metoda in komparativno-historična metoda, opravljena je tudi primerjalna analiza statističnih podatkov. Primerjava avstrijskega in slovenskega zaporskega sistema pokaže, da se v obeh državah srečujejo s prezasedenostjo zaporov, obenem tudi s kadrovsko stisko, ki negativno vplivata na pogoje za delo in povzročata preobremenjenost. Kljub želji zaprtih oseb po opravljanju dela je v delu ugotovljeno, da v obeh zaporskih sistemih tega ne zagotavljajo v zadostni meri. Težave predstavlja tudi starost nekaterih zaporov v obeh državah, ki prvotno niso bili namenjeni izvrševanju kazni zapora in posledično ne ustrezajo današnjim infrastrukturnim zahtevam. V delu je ugotovljeno, da se med zaporskima sistemoma kažejo razlike pri delu obsojencev, ki je v avstrijskih zaporih (za razliko od slovenskih) obvezno. Glede kaznovalne naravnanosti Slovenija spada med manj kaznovalno naravnane države, medtem ko se Avstrija uvršča med srednje kaznovalno naravnane države. Razlike med slovenskimi in avstrijskimi zapori so tudi v deležu tujcev znotraj zaporov – v Avstriji tuji državljani predstavljajo več kot polovico zaporske populacije v Sloveniji pa slabo tretjino.
Keywords: diplomske naloge, zapor, zaporski sistem, Slovenija, Avstrija, razmere v zaporih, primerjava sistemov
Published: 02.09.2021; Views: 70; Downloads: 22
.pdf Full text (689,08 KB)

2.
Zdravstvena oskrba zapornikov
Ksenija Vrbnjak, 2021, master's thesis

Abstract: Pravica do zdravstvenega varstva je ustavno varovana kategorija človekovih pravic in temeljnih svoboščin, katera se ne glede na osebne okoliščine in družbeni položaj posameznika mora zagotavljati vsakomur. Tudi okoliščina odvzema prostosti, zaradi prestajanja zaporne kazni ni nobena izjema. Čeprav upravičen odvzem prostosti ne pomeni kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, lahko le ta zaradi stresa in tesnobe, ki ju obsojenec pri tem doživlja, negativno vpliva na njegovo zdravje. To pomeni, da je potrebno zdravje zapornika spremljati ves čas prestajanja zaporne kazni ter mu nuditi ustrezno zdravstveno oskrbo. Za zdravstveno oskrbo obsojencev so primarno odgovorni pristojni regionalni zdravstveni domovi. Obsojencem pa zdravstveno oskrbo nudijo tudi zdravstveni delavci, zaposleni pri Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij. Po potrebi se obsojence napoti tudi k specialistom v zunanje zdravstvene ustanove. V primeru pomanjkljive zdravstvene oskrbe, obstaja tveganje kršitve 3. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Kršitve na predlog pritožnika presoja Evropsko sodišče za človekove pravice, katero je oblikovalo bogato sodno prakso s tega področja. Evropsko sodišče za človekove pravice s svojimi sodbami, države članice opominja, da je varovanje telesne celovitosti zapornika med drugim tudi dolžnost države. Dolžnost države je, da zagotovi spoštovanje dostojanstva obsojenca in zaprtih oseb ne izpostavlja trpljenju, večjemu kot je potrebno za dosego namena kaznovanja. Dolžnost države je torej, da se pred sprejemom obsojenca v zavod za prestajanje kazni zapora prepriča, da je le ta sposoben in primeren za prestajanje zaporne kazni. Nadalje mora država zapornikom zagotavljati primerno, kakovostno in varno zdravstveno oskrbo. Dolžnost države pa je tudi prilagoditev zdravstvenim potrebam obsojencev s posebnimi potrebami, kar je v Republiki Slovenijo še posebej problematično. Obsojenci, ki menijo, da jim je kršena pravica do ustrezne zdravstvene oskrbe imajo poleg pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice na voljo, tudi številna druga pravna sredstva na podlagi nacionalnih predpisov, s katerimi lahko zahtevajo odpravo kršitev ter povrnitev povzročene škode. Nad ustreznim zagotavljanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin bdijo Evropski odbor za preprečevanje mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, Varuh človekovih pravic Republike Slovenije, Ministrstvo za pravosodje ter predsednik pristojnega okrožnega sodišča.
Keywords: medicinsko pravo, zdravstvena oskrba, zdravljenje, zapor, zapornik, pravice zapornika, zdravje zapornika, zdravljenje zapornika
Published: 23.07.2021; Views: 177; Downloads: 18
.pdf Full text (875,22 KB)

3.
Športne aktivnosti v zaporih doma in po svetu
Ana Abina, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Življenje v zaporu je lahko zelo monotono, če si ga obsojenci ne zapolnijo z različnimi aktivnostmi. Opravljajo lahko različna dela znotraj ali pa zunaj zapora, vendar imajo kljub temu veliko prostega časa. V času, ko so v zaporu, je koristno, da se udeležujejo aktivnosti, ki pripomorejo k njihovemu osebnemu razvoju. Večina izmed njih se v prostem času najraje ukvarja s športnimi aktivnostmi. Zdrav način življenja in boljša kvaliteta življenja obsojencev je povezana ravno s časom, ki ga posvetijo športnim aktivnostim v zaporu. Namreč tisti, ki se ukvarjajo z različnimi športnimi aktivnostmi, kot so na primer nogomet, tek, dvigovanje uteži, sprehod in kardio vadba, se veliko bolje počutijo kot tisti, ki se s športom ne ukvarjajo, poleg tega pa tudi bolj kvalitetno spijo in nimajo težav z nespečnostjo. Športne aktivnosti lahko obsojencem pomagajo, da pozabijo na stresne situacije, ki jih doživljajo v zaporu, pridobijo na samozavesti, se naučijo nadzirati svoja čustva, agresijo in jezo, ravno tako pa preko njih pridobivajo nove veščine. Vsi ti dejavniki pa vplivajo tudi na resocializacijo obsojencev. In ravno zato se šport vključuje tudi v resocializacijo obsojencev, saj se preko njega naučijo skupinskega dela, počutijo se kot del neke skupine, med seboj sodelujejo, spoštujejo ostale soigralce in ravno tako tudi nasprotnike, poleg tega pa se osebnostno razvijajo, izboljšujejo medsebojno komunikacijo in se vedejo bolj spoštljivo. Prav te izkušnje pa lahko obsojencem koristijo pri nadaljnjem razvoju po prestani zaporni kazni.
Keywords: diplomske naloge, šport, športne aktivnosti, resocializacija, obsojenec, zapor
Published: 07.07.2021; Views: 123; Downloads: 48
.pdf Full text (490,40 KB)

4.
Izvrševanje kazni zapora v ZPKZ Dob pri Mirni pred in po letu 1991
Gašper Tramte, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so predstavljeni zgodovina Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni, način izvrševanja kazenskih sankcij, položaj zapornikov in položaj penoloških delavcev. Namen diplomskega dela sta prikaz in primerjava izvrševanja kazenskih sankcij v Sloveniji pred in po letu 1991, saj se je od pričetka izvrševanja kazni zapora do danes, še posebej pa z osamosvojitvijo Republike Slovenije, marsikaj spremenilo. Način izvrševanja kazenskih sankcij se je skozi zgodovino zaradi spreminjanja zakonodaje in bolj humanega načina dela močno spremenil. V zavodih za prestajanje kazni zapora obsojenci živijo izolirani od zunanjega sveta, od njih se zahteva podrejanje pravilom in ukazom, za nespoštovanje reda in discipline so kaznovani. Obsojenci so v zavodu za prestajanje kazni zapora pod nadzorom, njihovo življenje na prestajanju zaporne kazni je z različnimi predpisi že vnaprej urejeno z omejenimi telesnimi in duševnimi potrebami. Njihove pravice so zato urejene tako z različnimi državnimi kakor tudi mednarodnimi zakoni in zakonskimi akti. Izgradnja zapora na Dobu se je pričela leta 1956, prvotni bivalni in gospodarski objekti so bili skoraj v celoti zaključeni leta 1963. V letu 2011 sta bila dograjena še dva nova oddelka. ZPKZ Dob je imel v svoji zgodovini dva upora obsojencev in eno gladovno stavko večjega števila zaprtih oseb.
Keywords: diplomske naloge, izvrševanje kazni zapora, zapor, ZPKZ Dob, pravosodni policist, obsojenec
Published: 29.06.2021; Views: 90; Downloads: 22
.pdf Full text (832,45 KB)

5.
Delo in izgorelost pravosodnih policistov
Lilijana Resnik, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so prikazani vplivi dela paznikov na pojav izgorelosti. V prvem delu je predstavljen pojav izgorelosti. Spregovorimo o prepoznavanju izgorelosti, znakih in simptomih, vzrokih in razvoju ter možnostih preprečevanja te bolezni. V drugem delu predstavljamo paznike, se osredotočamo predvsem na naravo njihovega dela in negativen vpliv zaporskega okolja na njihovo izgorelost. Izgorelost je v sodobni družbi vse večji problem. Ogroženi so zlasti posamezniki, ki delujejo v duhu perfekcionizma. Posamezniki, ki sebe vrednotijo na podlagi dosežkov, so pretirano občutljivi na kritiko, izgubo ali zapuščanje, razlogi pa so lahko tudi pretirana odgovornost na delu, introvertiranost in vzgoja s pogojevano ljubeznijo. Izgorelost je hkrati čustvena in nevrološka kriza in je tudi kriza vrednot. To ni dogodek oziroma pojav, ki se zgodi kar naenkrat, ampak traja običajno dalj časa. Poklicno izgorelost pa povzroča nenehen pritisk na delovnem mestu, ki je posledica negativnih medsebojnih odnosov ali samih okoliščin na delovnem mestu. Zapor kot totalna institucija je zaprt družbeni sistem, njegov glavni namen pa je odtujitev storilcev najhujših kaznivih dejanj iz družbe. Delo v zaporu predstavlja za paznike veliko odgovornost, saj je treba zagotoviti učinkovito varovanje zaprtih oseb, prav tako pa tudi varnost zaposlenih v zaporu in v njegovi okolici. Varovanje v zaporu spada med najzahtevnejše načine varovanja. Pazniki hkrati sodelujejo tudi pri sestavljanju osebnega načrta zapornika, na sestankih vzgojnih skupin in drugih skupinskih sestankih, organiziranju prostočasnih aktivnosti za zapornike in pri drugih nalogah, ki jih od njih zahteva narava dela. Nenehni pritiski, zahteve in stalna pripravljenost na delo predstavljajo težave številnim paznikom.
Keywords: diplomske naloge, izgorelost, stres, paznik, zapor, duševno zdravje
Published: 14.04.2021; Views: 192; Downloads: 83
.pdf Full text (927,02 KB)

6.
Subkultura v ženskih zaporih
Zala Osterc, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo se osredotočali predvsem na ženske v zaporu, saj le-te niso pogost predmet raziskav, prej bi lahko bile označene za nevidni vzorec v populaciji. Kljub navedenemu je njihovo prestajanje kazni še kako spolno specifično zaznamovano in pomembno za vse vključene subjekte. Skozi diplomsko delo so bile preučene domača in tuja literatura ter študije na temo predvsem ženskih izkušenj prestajanja zaporne kazni. Ženske v zaporu ostajajo tabu družbe, ki ne dopušča odstopanj izven okvirov spolno zaznamovanih pričakovanj, zato se obsojenke ne le kaznuje z deprivacijo, ampak še s stigmo »zapornice«. Pozornost je bila usmerjena predvsem na stopnjo njihove prilagoditve zaporskemu sistemu, medsebojne odnose z zaporskimi delavci in s soobsojenkami ter njihovo vključevanje v zaprto zaporsko družbo, saj vsi ti dejavniki močno vplivajo na sledenje osebnemu načrtu, rehabilitacijskim programom in tretmanu. Kot tudi potrjujejo raziskave in študije, je razlik med moškimi in ženskami v zaporu veliko, te pa so še kako opazne pri prestajanju zaporne kazni, ki vsakega posameznika z deprivacijami, frustracijami in nestabilnim družbenim okoljem sili v vedenjske vzorce, ki nakazujejo njegovo zmožnost spremembe in poboljšanja. Ker je prestajanje zaporne kazni precej spolno specifično, je bila pregledna tudi literatura, ki zajema inkarceracijo moških in narejena primerjava med spoloma. Ne smemo pozabiti, da če je delikventu odvzet delikt, nam ostane človek, ki si zasluži ponovne priložnosti za vključitev v družbo in socializacijo. Zapori ne bi smeli imeti zgolj kaznovalnega, maščevalnega in okrutnega pridiha, temveč bi morali veljati za odskočno desko vseh tistih, ki si življenja sami ne znajo ali ne zmorejo urediti bolje.
Keywords: diplomske naloge, zapor, zaporski sistem, zaporska subkultura, integracija v zaporski sistem
Published: 21.09.2020; Views: 210; Downloads: 66
.pdf Full text (332,90 KB)

7.
Delo, vključevanje in usposabljanje obsojencev v ZPKZ Dob
Zoran Remic, Aleš Udovč, Danijel Prevolšek, Rok Hacin, 2017, professional article

Abstract: Namen prispevka: V prispevku izpostavljamo pomembnost dela v zaporu kot elementa resocializacije obsojencev, različnih načinov sodelovanja obsojencev z lokalno skupnostjo in možnosti uvedbe različnih vrst dela za obsojence (v smeri samooskrbe slovenskih zaporov), ki bi posledično pripomogle k večji zaposljivosti obsojencev, obenem pa predstavljamo vizijo zaposlenih v zaporu na Dobu za uvedbo programa šolanja psov. Metode: Na podlagi pregleda dobrih praks izvajanja dela za obsojence v zaporu na Dobu in osebnih izkušenj prvih treh avtorjev prispevka z delom z obsojenci smo izpostavili različne oblike sodelovanja obsojencev z lokalno skupnostjo in uvedbe različnih vrst dela za obsojence, vključno z uvedbo programa šolanja psov. Ugotovitve: Ugotovili smo, da naši predlogi za izboljšave na področju dela obsojencev niso nekaj novega, temveč so bile v zaporu na Dobu prisotne že v preteklosti. Nadalje predvidevamo, da so glavni razlogi za neuvajanje izboljšav, ki bi povečale možnosti za zaposlovanje obsojencev, organizacijske in finančne narave, saj smo ugotovili, da obstaja zakonska podlaga ob hkratni institucionalni podpori. Obsojenci sami izražajo željo po delu, saj jim lajša posledice monotonega življenja v zaporu, predstavlja jim vir zaslužka ter jim hkrati pomaga pri pridobivanju ugodnosti. Obenem smo ugotovili, da bi uvedba novih programov (samooskrba s hrano in šolanje psov) izboljšala usposobljenost zaposlenih, hkrati pa bi se ustvarila nova delovna mesta za obsojence. Praktična uporabnost: Naše ugotovitve predstavljajo praktične rešitve za izboljšanje situacije zaposlovanja obsojencev v zaporu na Dobu. Izvirnost/pomembnost prispevka: V prispevku se osredotočamo na vpeljavo sprememb na področju dela obsojencev v zaporu na Dobu. Prispevek hkrati predstavlja izhodišče za raziskovanje področja zaposlovanja obsojencev v drugih slovenskih zaporih.
Keywords: obsojenci, zaporniki, delo, šolanje psov, zapor Dob
Published: 15.04.2020; Views: 409; Downloads: 48
.pdf Full text (320,93 KB)
This document has many files! More...

8.
Vpliv športa na duševno pučutje in rehabilitacijo zapornikov
Maša Rački, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V tem diplomskem delu je predstavljen šport kot pomemben dejavnik pri rehabilitaciji zapornikov in njihovem duševnem počutju. Športne intervencije so v zaporu že kar precej uveljavljene, zahvaljujoč njihovem pozitivnemu vplivu na duševno in fizično počutje zapornikov. Obsojencem z različnimi športnimi aktivnostmi omogočajo sodelovanje s pravosodnimi policisti in ostalim delovnim osebjem pri organizaciji športnih dogodkov in nasploh nudijo boljšo komunikacijo in vzdušje med njimi vsemi. To je ključnega pomena, saj je bilo ugotovljeno, da so odnosi med zaporniki in pravosodnimi policisti ter zaporniki samimi v veliko primerih slabi zaradi neuspešnega komuniciranja, nezaupanja in nesprejemanja drug drugega. Tekom udeleževanja športnih programov postanejo zaporniki bolj samozavestni, pogumni in empatični. Pridobijo tudi veliko novega znanja in veščin, kar jim koristi po prestani zaporni kazni, na svobodi. Tam so prepuščeni kritičnim pogledom družinskih članov, bivših prijateljev in znancev, kateri jih stalno odvračajo in diskriminirajo. Šport ima zatorej pomembno vlogo pri rehabilitaciji in resocializaciji obsojencev. Zaporniki se morajo v zaporu prilagajati pravilom nadzorne institucije, zunaj pa okolju, v katerem niso bili že kar nekaj časa. Pri temu pomagajo tudi ostali terapevtski programi, brez katerih bi bilo obsojencem v zaporu precej bolj dolgočasno in nevzdržno. V raziskavah glede programov v zaporih je bilo za pridobitev mnenja in občutke zapornikov narejenih veliko intervjujev. Negativne značilnosti teh programov so bile po mnenju zapornikov le prekratek čas njihovega izvajanja, prepovedana udeležba s strani osebja in pa odpust iz zapora, zaradi katerega je moral predčasno končati program.
Keywords: diplomske naloge, duševno počutje, rehabilitacija, športne aktivnosti, resocializacija, zapor
Published: 18.09.2019; Views: 397; Downloads: 68
.pdf Full text (1,22 MB)

9.
Zaporniška subkultura
Nejc Hribernik, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi predstavljamo raziskavo o prisotnosti zaporniške subkulture, neformalne hierarhične lestvice in neformalnega vodje v slovenskih zaporih. Zaporniška subkultura je posebna oblika subkulture, ki se pojavlja v zaporih, in jo opredeljujejo specifične norme, vrednote in neformalna pravila. Da bi pojav natančno preučili in opredelili, smo Januarja 2019 v treh slovenskih zavodih za prestajanje kazni zapora (Dob pri Mirni, Maribor in Celje) opravili raziskavo, v kateri smo s strukturiranimi intervjuji o problematiki povprašali tamkajšnjih petindvajset zaposlenih. Izsledki raziskave so pokazali, da v slovenskih zaporih nedvomno obstajajo zaporniška subkultura, neformalna hierarhija in neformalni vodja. S pomočjo strukturiranih intervjujev smo izpostavili značilnosti zaporniške subkulture ter kaj vse nanjo vpliva. Orisali smo neformalno hierarhično lestvico in prikazali značilnosti neformalnega vodje. Ugotovili smo tudi, da zaporniške subkulture ni mogoče povsem omejiti, saj je v večjem ali manjšem obsegu sestavni del kriminalnega življenja. Besedilo diplomskega dela torej ponuja širši vpogled v dogajanje v slovenskih zaporih, ki je nedvomno pomembna osnova za ustrezno reorganizacijo zapletenih zaporskih razmer in temelj razmisleka o vzpostavitvi takšnih pogojev bivanja, da bo »kaznovalna« institucija dejansko dosegla svoj osnovni namen.
Keywords: diplomske naloge, zapor, subkultura, hierarhija, pravosodni policist, obsojenec
Published: 01.08.2019; Views: 637; Downloads: 157
.pdf Full text (1,30 MB)

10.
Resocializacija zapornikov pod nadzorom probacijske službe
Minela Smajlović, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Najtežje obdobje za obsojenca je obdobje pred - odpustne faze, ki mu povzroča občutek negotovosti pred zunanjim okoljem, saj ne ve kako ga bo zaradi storjenega kaznivega dejanja, kljub prestani kazni, družba ponovno sprejela, hkrati pa se zaveda, da je vse bližje težko pričakovani svobodi. Sama pot do svobode je dolga, zato se postopek resocializacije obsojenca začne že na samem začetku, torej v predkazenskem postopku, še preden nastopi kazen in se potem nadaljuje tako med prestajanjem kazni kot po prestani kazni v obliki postpenalne pomoči. V celoten postopek resocializacije so vključeni različni strokovni profili: psihologi, sociologi, delovni pedagogi, svetovalci in razne institucije, kot so zdravstvene ustanove in centri za socialno delo. Vsak od naštetih strokovnjakov je imel svojo dolžnost in nalogo, da obsojenca lažje pripravi na življenje v zunanjem okolju v skladu z družbenimi normami in ga hkrati odvrne od povratništva. Skozi celoten postopek strokovne obravnave obsojencev ima zelo pomembno vlogo center za socialno delo. Za resocializacijo obsojencev, ki so obsojeni na pogojne kazni z varstvenim nadzorstvom in tiste, ki bodo kazen odslužili z alternativnimi oblikami kazenskih sankcij izven zaporov, pa v celoti skrbi probacijska služba. Da smo lažje spoznali delovanje in naloge probacijske službe, ki je predmet zaključne naloge, smo v prvem delu kot predmet preučevanja vzeli pod drobnogled postopek resocializacije obsojenca v posameznih fazah strokovne obravnave, nato pa smo preučili probacijo. Ugotovili smo, da je slovenska zakonodaja predhodno že omogočala prestajanje zapornih kazni, vendar ni poznala centralizirane in profesionalne službe, ki skrbi za resocializacijo oseb ki so obsojene na pogojne kazni z varstvenim nadzorstvom in za tiste, ki bodo kazen odslužili z alternativnimi oblikami kazenskih sankcij, kot jo poznajo v tujini. Država je želela z ustanovitvijo probacije doseči vzpostavitev pozitivnih odnosov s storilci in s tem posledično zmanjšati ponovitev kaznivih dejanj, celostno obravnavo obsojene osebe in zmanjšanje prezasedenosti zaporov.
Keywords: diplomske naloge, obsojenec, resocializacija, zapor, probacijska služba, center za socialno delo
Published: 07.05.2019; Views: 646; Downloads: 117
.pdf Full text (1,29 MB)

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica