| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 19
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Nadzor nad izvajanjem hišnega zapora : diplomsko delo
Roman Belej, 2011, bachelor thesis/paper

Abstract:
Keywords: zaporne kazni, hišni zapor, pripor, policijski nadzor, elektronski nadzor, diplomske naloge
Published: 01.12.2011; Views: 1552; Downloads: 428
.pdf Full text (592,01 KB)

2.
Nasilje med zaporniki v času prestajanja zaporne kazni : diplomsko delo
Mija Levičar, 2012, bachelor thesis/paper

Abstract:
Keywords: zaporna kazen, zapor, zaporniki, nasilje, preprečevanje, diplomske naloge
Published: 23.03.2012; Views: 2008; Downloads: 332
.pdf Full text (658,63 KB)

3.
MODEL PROJEKTA PROSTOČASNIH AKTIVNOSTI V MARIBORSKEM ZAPORU IN DOKTRINA RAZVOJA PENOLOGIJE
Igor Podgorelec, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V teoretičnem delu diplomske naloge sta na podlagi strokovne literature prikazana zgodovina kaznovanja in razvoj penologije, vede, ki preučuje izvrševanje kazenskih sankcij. Na podlagi raznih raziskav, poročil in lastnih izkušenj sem poskušal prikazati življenje v zaporu, službe, ki tam delujejo in težave, s katerimi se soočajo. V teoretičnem delu sem predstavil tudi projektno učno delo, ki je sicer metodični postopek v šoli, sam pa sem elemente le-tega čim bolj skušal vključiti v svoj projekt prostočasnih aktivnosti v mariborskem zaporu.
Keywords: zgodovina kaznovanja, penologija, zapor, tretma, prostočasne aktivnosti, projektno učno delo
Published: 05.07.2012; Views: 1593; Downloads: 280
.pdf Full text (1,89 MB)

4.
SISTEM KAZENSKIH SANKCIJ V MLADOLETNIŠKEN KAZENSKEM PRAVU
Jasmina Petar, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava sistem kazenskih sankcij za mladoletne storilce kaznivih dejanj v veljavni kazenskopravni ureditvi Republike Slovenije. Naša kazenskopravna zakonodaja določa, da je za mladoletne storilce kaznivih dejanj treba šteti vse tiste storilce, ki še niso dopolnili 18 let, posebne določbe pa se pod določenimi pogoji uporabljajo tudi za polnoletne, kadar se jim sodi za kazniva dejanja, ki so jih storili kot mladoletniki, izjemoma pa se uporablja tudi za tiste, ki so storili kaznivo dejanje kot mlajši polnoletniki. Kot prva in hkrati univerzalna kazenska sankcija se štejejo vzgojni ukrepi, ki se lahko izrečejo mlajšim in starejšim mladoletnikom, kot tudi mlajšim polnoletnikom. Vzgojni ukrepi veljajo za glavnino potrebnega posebnega obravnavanja mladoletnikov in se delijo v dve skupini: na zavodske in nezavodske ukrepe. Druga vrsta kazenskih sankcij so kazni za mladoletnike, ki se lahko izjemoma izrečejo samo starejšim mladoletnikom, pri čemer ločimo dve glavni kazni (mladoletniški zapor, denarna kazen) in stransko kazen(prepoved vožnje motornega vozila). Varnostni ukrepi pa so tretja in tudi zadnja vrsta kazenskih sankcij, ki se lahko izrečejo obema skupinama mladoletnikom. Opozorilnih sankcij za mladoletnike naš kazenskopravni sistem za mladoletnike ne pozna. Veljavna materialna ureditev mladoletniškega kazenskega prava torej ponuja široko možnost izbire med različnimi kazenskimi sankcijami za mladoletnike, vendar se senati za mladoletnike še vedno v večini odločajo za izrekanje nekaterih nezavodskih varnostnih ukrepov. Namen kazenskih sankcij za mladoletnike je: vzgoja, prevzgoja in pravilno usmerjanje. Zaradi slednjega je primerjava s kazenskimi sankcijami za polnoletne storilce kaznivih dejanj skoraj nemogoča že zaradi zasledovanja različnih ciljev sankcioniranja. Materialna vprašanja so zaenkrat urejena še v posebnem poglavju starega kazenskega zakonika, kateri velja do sprejetja posebnega zakona za mladoletnike.
Keywords: mladoletnik, mladoletniško prestopništvo, sistem kazenskih sankcij, vzgojni ukrepi, nezavodski vzgojni ukrepi, zavodski vzgojni ukrepi, mladoletniški zapor.
Published: 13.09.2012; Views: 2372; Downloads: 532
.pdf Full text (686,96 KB)

5.
DENARNA ODŠKODNINA ZA NEUPRAVIČEN ZAPOR
Julija Labotar, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Včasih se zgodi, da je nekdo obsojen storitve kaznivega dejanja, kasneje pa se izkaže, da je bil neupravičeno zaprt. Preživetih let v zaporu se ne da povrniti, oškodovancu pa pripada vsaj pravična odškodnina. Oškodovani lahko na temelju neupravičene obsodbe zahteva povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode. Njegov zahtevek se nanaša na državo, saj odgovarja objektivno za nastalo škodo. Neupravičena obsodba je objektivna okoliščina na kateri temelji odgovornost države. Odškodninska odgovornost je odgovornost odgovorne osebe oz. oškodovalca povrniti škodo, ki je nastala oškodovancu, oškodovanec pa je upravičen zahtevati povrnitev nastale škode. Njegov zahtevek se imenuje odškodninski zahtevek. Odškodninsko pravo je del civilnega prava in zato se o odškodnini odloča v okviru pravdnega postopka. Za odškodninsko odgovornost morajo biti izpolnjene štiri predpostavke in sicer: nedopustno ravnanje ali škodljivo dejstvo, nedopustna škoda, vzročna zveza in odgovornost. Ker je neupravičena obsodba objektivna okoliščina, ni potrebno dokazovati odgovornosti države, saj se pri objektivni odgovornosti vzročna zveza domneva. Najpomembnejši vir, od koder se črpajo človekove pravice in temeljne svoboščine je Ustava Republike Slovenije. Tematiko odškodninsko pravo pa podrobneje urejajo številni zakoni. Najpomembnejši med njimi je zagotovo Obligacijski zakonik, ki pa se dopolnjuje z Zakonom o kazenskem procesu, Zakonom o pravdnem postopku in drugimi.
Keywords: Neupravičen zapor, neupravičena obsodba, oškodovanec, povzročitelj škode, škoda, odškodnina, objektivna odgovornost, odgovornost države, civilno pravo.
Published: 13.01.2014; Views: 1678; Downloads: 318
.pdf Full text (514,06 KB)

6.
PRIMERJAVA ZAPORNE POLITIKE V REPUBLIKI SLOVENIJI IN ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE
Anja Salkič, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Primarna družbena predstava o zaporu je, da gre za neprivilegiran kraj, namen katerega je izvrševanje kazni za storjena kazniva dejanja in odvzem svobode obsojenim posameznikom. Predvsem je vizija modernih zaporov rehabilitacija in resocializacija posameznika, vendar pa se pojmovanje in dejansko izvrševanje teh modelov kaznovalne politike od države do države razlikuje. V diplomskem delu sta prikazana dva popolnoma različna kaznovalna sistema, ki tvorita karakterno popolnoma samosvojo zaporno politiko in sicer model, ki je uveljavljen v Združenih državah Amerike primerjam s karakteristiko zaporne politike v Sloveniji. ZDA se s svojo politiko koncentrirajo na boj proti kriminalu v smislu odstranitve kriminalnih posameznikov iz družbe, kar predstavlja začaran krog in popolnoma nekontrolirano masovno zapiranje. Takšen način opravičujejo s preprostim dejstvom, da se s tem varuje družba in zmanjšuje stopnja kriminala. Zastraševanje naj bi po takšni logiki, delovalo tako preventivno kot tudi vplivalo na možno povratništvo nekoga, ki je že storil kaznivo dejanje. Vendar pa gre ob vsem tem za dolge kazni, brez možnosti pogojnega izpusta, ter razmere, ki demotivirajo obsojence za kakršno koli rehabilitacijo in s svojimi strogimi pogoji ustvarjajo utopične razmere brez nekih smiselnih dosežkov. Slovenija po drugi strani stremi k poboljšanju obsojencev in se trudi približati življenje obsojencev v zaporu življenju zunaj zapora, kar jim omogoča mnoge privilegije in pa pozitivno spodbudo k boljšemu življenju. Bistvo zaporne kazni ter v tem smislu zasnovane zaporne politike je prevzgoja in poboljšanje posameznika. Takšen sistem zastraševanje zavrača. To vodi v zaporno politiko, ki je do obsojencev spoštljiva in poskuša življenje v zaporu približati zunanjemu svetu in ga na njih uspešno pripraviti. Diplomska naloga predstavlja na eni strani dvom v uspešnost sistema, ki je zgolj rehabilitativen ter ustvarja posledično zelo ugodne pogoje in na neki točki morda celo vzbuja dvom o obstoju pravične kazni z vidika žrtve ali s kaznivim dejanjem povzročene škode, na drugi strani pa dvom v kontradiktoren sistem ZDA, ki se koncentrira predvsem na retribucijo in se zanaša na model zastraševanja s strogo politiko, obsojence obravnava kot neprivilegiran in izločen del prebivalstva, z opravičilom, da gre za pravičen sistem in družbo, ki je tako obvarovana pred kriminalom. Gre za divergentnost zaporne politike dveh modernih kultur in tu se pojavlja skeptičnost v delovanju ene in druge zaporne politike. Diplomska naloga zato posuša komparativno in kritično prikazati značilnosti obeh in ob takšni primerjavi različnih značilnosti izpostaviti nek proporcionalen način izvrševanja zaporne kazni.
Keywords: Zapor, zaporna politika ZDA, zaporna politika Slovenije, pogoji v zaporu, obsojenci rehabilitacija, zastraševanje.  
Published: 07.10.2014; Views: 965; Downloads: 311
.pdf Full text (1,34 MB)

7.
Odnosi med pravosodnimi policisti in zaporniki : diplomsko delo univerzitetnega študija
Polona Pavlič, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Zapor predstavlja družbo znotraj družbe, ki jo sestavljajo vsi tako ali drugače prisotni v zaporu. Le-ti zato sodelujejo pri vzpostavljanju bolj 'človeške' in ustrezne socialne klime. Življenje in napetost v zaporu ne moreta biti kontrolirana s strogimi formalnimi pravili, potrebni so namreč ustrezni in korektni odnosi med vsemi, ki so del te totalne institucije (Liebling, Price in Shefer, 2011). Največ časa z zaporniki preživijo pravosodni policisti, zato so odnosi med pravosodnimi policisti in zaporniki eden izmed najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na življenje in delo znotraj zapora. Medsebojno spoštovanje, sklepanje kompromisov in ustrezna komunikacija so pomembni dejavniki za tvorjenje ustreznih odnosov. Za obe strani je vzpostavljanje in vzdrževanje dobrih odnosov težavno zaradi različnih dejavnikov. Pravosodni policisti so primerni tudi za izvajanje pomembnih tretmanskih nalog za resocializacijo, saj zaporniki od osebja najlažje zaupajo pravosodnim policistom. Usposobljenost pravosodnih policistov je zelo pomemben dejavnik, ki pripomore k učinkovitemu in korektnemu izvajanju njihovega dela ter k tvorjenju čim boljših odnosov z zaporniki. Zaradi pomanjkanja pravosodnih policistov pada kakovost in učinkovitost njihovega opravljenega dela ter narašča varnostno tveganje. V primeru dobre socialne klime v zaporu ter dobrih odnosov so primarne naloge pravosodnih policistov lažje izvedljive.
Keywords: zapor, zaporniki, pravosodni policisti, odnosi, socialna klima, diplomske naloge
Published: 08.09.2014; Views: 891; Downloads: 140
.pdf Full text (661,39 KB)

8.
ALTERNATIVNO PRESTAJANJE KAZNI MLADOLETNIŠKEGA ZAPORA
Larisa Horvat, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava kazenskopravno sankcioniranje mladoletnih storilcev kaznivih dejanj s fokusom na načinu izvrševanja kazni mladoletniškega zapora. Preučena je meja kompatibilnosti sistema kazenskih sankcij, predvidenih primarno za polnoletnike in kazenskih sankcij zoper mladoletnike, ob upoštevanju bistvenih razlik med mladoletniki in polnoletniki kot izhodišča za ločeno kazensko obravnavo obeh kategorij. Podrobneje je obravnavana možnost alternativnega načina izvrševanja mladoletniškega zapora na način, ki je predviden za kazen zapora. Za kvalitativen sklep o upravičeni dopustitvi takega načina prestajanja mladoletniškega zapora nudi diplomska naloga preučitev različnih vidikov obravnavanja mladoletnikov skozi zgodovinski razvoj. Posamezna poglavja služijo kot vsebinske iztočnice za ugotovitev skladnosti obeh omenjenih načinov in s presojo zakonskih določb mladoletniškega zapora ter korekcij kratkotrajnih zapornih kazni, nudijo širši kontekst k razumevanju najprimernejše rešitve. Preučitev je podkrepljena z vključitvijo sodne prakse in statistične analize. Iz predstavljene zahteve po smatranju mladoletniškega zapora kot ultima ratio, so kazenskopravne ureditve v spekter mladoletniškega kazenskega prava vključile vzgojno naravnanost. Prav ta pa je bistvenega pomena za smatranje mladoletniškega kazenskega prava kot ločenega sistema s posebnimi značilnostmi.
Keywords: Mladoletnik, korist otroka, kazenske sankcije, mladoletniški zapor, alternativni način izvrševanja zapora.
Published: 19.02.2015; Views: 1449; Downloads: 234
.pdf Full text (1,35 MB)

9.
Psihološki vidik doživljanja nadomestnega zapora
Lidija Gajšek, 2016, master's thesis

Abstract: Beseda stres je verjetno ena izmed najbolj uporabljenih besed sodobnega časa. Večina ljudi verjetno pojem stresa dojema v slabem kontekstu, kot nekaj, kar nam lahko škoduje, nas prizadene in lahko ovira naše vsakdanje življenje. Praktično ni dneva, ko ne bi nekje zasledili izraza »stres« ali opisa »stresno«, saj za vsakdanje študijske oziroma službene pa tudi družinske obveznosti pogosto namenjamo veliko časa ter energije, pravzaprav nam je dan pogosto »prekratek« za vse opravke, ki jih bi radi vanj strnili. V sklopu magistrske naloge bom torej preučila pojem stres, njegove pojavne oblike ter predstavila nekatere stresne motnje. Predstavila bom tudi pojem zapora, njegov namen in potencialne psihološke posledice njegovega kratkoročnega izvajanja. V nadaljevanju bom predstavila ukrep nadomestnega (prej uklonilnega zapora) ter ugotavljala psihološki vidik prestajanja uklonilnega zapora. Prav tako bom predstavila rezultat raziskave, opravljene v 2. letniku podiplomskega študija, na temo seznanjenosti in psiholoških reakcij na potencialni nastop uklonilnega zapora. V sklopu opravljanja obvezne študentske prakse v 3. letniku dodiplomskega študija, ki sem jo opravila v Zavodu za prestajanje zaporne kazni Koper, oddelek Nova Gorica, sem se prvič seznanila z izrazom uklonilni (zdaj nadomestni) zapor. Sam ukrep se mi že od začetka ni zdel logično niti učinkovito sredstvo pri izterjavi glob prekrškarjev. Poleg neučinkovitosti samega ukrepa me zanima, kakšen psihološki vpliv ima oziroma lahko pusti omenjeni ukrep na posamezniku na prestajanju le – tega. V ta namen bom opravila intervju s psihologi in sociologi, zaposlenimi v Zavodih za prestajanje kazni zapora po Sloveniji. Opravila bom primerjavo njihovih strokovnih mnenj, katere rezultat bom objavila v empiričnem delu.
Keywords: nadomestni zapor, uklonilni zapor, stres, stresne motnje, magistrska dela
Published: 18.11.2016; Views: 914; Downloads: 90
.pdf Full text (916,07 KB)

10.
Problematika alternativnih kazenskih sankcij: primerjalnopravni vidik
Sara Kalem, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu se avtorica ukvarja z ureditvijo alternativnih kazenskih sankcij v slovenskem pravnem redu in izbranih državah Evrope in Latinske Amerike. V začetnih poglavjih se bralec najprej seznani s temeljnimi pojmi, povezanimi s kazenskimi sankcijami, značilnostmi kazenskih sankcij in namenom kaznovanja. Sledi obravnava mednarodnih pravnih dokumentov, ki urejajo alternativne kazenske sankcije in so državam lahko v pomoč pri regulaciji alternativnih sankcij, saj služijo kot minimalni standardi in smernice, ki naj bi bile spoštovane pri izvrševanju kazenskih sankcij. Nato sledi prikaz ureditve alternativnih kazenskih sankcij v Sloveniji, vključno s težavami, s katerimi se pri delu srečujejo sodišča in so posledica neusklajene in pomanjkljive zakonske ureditve. Ker se v teoriji učinkovitost kazenskih sankcij pogosto prikazuje s stopnjo povratka, je raziskana tudi povezava med povratkom in alternativnimi sankcijami v primerjavi s kaznijo zapora. Sledi obravnava sistemov elektronskega nadzora kot alternative, ki se je razvila v Združenih državah Amerike in kmalu razširila tudi v Evropo. Tako so predstavljeni primeri držav, ki se v literaturi pogosto poudarjajo kot zgledni primeri učinkovite uporabe elektronskega nadzora, in sicer Danska, Norveška in Švedska, ter izpostavljene dileme, ki se običajno povezujejo z elektronskim nadzorom. Poleg tega je proučeno vprašanje morebitne uvedbe elektronskega nadzora v slovenski sistem kazenskega prava. Nenazadnje sledi še obravnava ureditve alternativnih sankcij v Belgiji, Češki republiki, Franciji, Republiki Hrvaški, Mehiki in Braziliji. V zaključnem delu sledi razprava o začetnih postavljenih hipotezah in drugih sklepnih mislih.
Keywords: alternativne kazenske sankcije, alternativni način izvršitve kazni zapora, delo v splošno korist, hišni zapor, zapor ob koncu tedna, elektronski nadzor, primerjalno pravo, dileme v praksi.
Published: 08.03.2017; Views: 845; Downloads: 128
.pdf Full text (1,40 MB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica