1. Izdelava zahtevnejših elaboratov vodenja in zavarovanja prometa v času gradnje: primer protipoplavne ureditve Selške Sore : magistrsko deloMarko Bašadur, 2024, master's thesis Abstract: Namen magistrskega dela je predstaviti teoretične okvirje in pravilnike za področje vodenja in zavarovanja prometa v času gradnje in za postavitev cestnih zapor. Predstavili smo slovensko zakonodajo na področju cestnih zapor pa tudi primere iz tujine ter evropsko regulativo. Opisali smo programe, ki so se uporabljali za izdelavo elaborata. V praktičnem delu smo predstavili izdelavo zahtevnejšega elaborata vodenja in zavarovanja prometa v času gradnje na primeru protipoplavne ureditve Selške Sore. Elaborat služi za pridobitev stroškovne ocene in za preveritev izvedbe gradnje. Obravnavi projekt je bil v času pisanja magistrske naloge že v izvajanju, zato smo lahko primerjali izdelano projektno dokumentacijo z izvedenim stanjem na terenu- Prikazali smo tudi fotografije s terena v času izvedbe gradbenih del. Ugotovljeno je bilo, da se sama izvedba zapore na terenu razlikuje od predvidene v izdelanem elaboratu.
Keywords: elaborat, vodenje in zavarovanje prometa v času gradnje, prometna zapora, tipske sheme zapor
Published in DKUM: 30.08.2024; Views: 75; Downloads: 19
 Full text (4,99 MB) |
2. |
3. Odziv zavodov za prestajanje kazni zapora na epidemijo COVID-19Mateja Savić, 2023, master's thesis Abstract: Uvod: Zaradi velikega števila zaprtih oseb, vključno s zdravstveno ranljivimi osebami, ki živijo skupaj v zaprtem prostoru, so zavodi za prestajanje kazni zapora visoko tvegano okolje za izbruhe različnih nalezljivih bolezni kot je COVID-19. Namen magistrskega dela je bil raziskati, kako so se zavodi za prestajanje kazni zapora odzvali na epidemijo COVID-19.
Metode: Izvedena je bila raziskava, ki je temeljila na kvantitativni metodologiji (n = 200). Kot raziskovalni instrument smo uporabili nestandardiziran anketni vprašalnik. Podatki so bili analizirani z deskriptivno in inferenčno statistiko. Rezultati: Raziskava je pokazala, da so anketiranci dosledno upoštevali preventivne ukrepe za preprečevanje širjenja virusa. Do statistično značilnih razlik v doslednem upoštevanju preventivnih ukrepov v prvem in drugem valu epidemije COVID-19 je prišlo pri higieni kašlja, uporabi zaščitne maske ter razkuževanju rok. Prav tako so anketiranci
z enim ali več kroničnimi obolenji statistično značilno bolj dosledno upoštevali navodila za higieno kašlja kot anketiranci brez kroničnih obolenj.
Razprava in zaključek: Dosledno upoštevanje preventivnih ukrepov za preprečevanje širjenja okužb je ključnega pomena za preprečevanje izbruhov bolezni v zavodih in za zaščito zdravja vseh oseb v skupnosti. Ciljani izobraževalni program in intervencije za zaposlene bi pripomogli k zmanjšanju tveganja za širjenje okužb v zavodih za prestajanje kazni zapora.
Keywords: zapor, preventivni ukrep, nalezljiva bolezen, izbruh
Published in DKUM: 16.08.2023; Views: 422; Downloads: 109
Full text (2,81 MB) |
4. Prilagoditev obsojencev na zaporsko življenje : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeTjaša Arnič, 2023, undergraduate thesis Abstract: Prilagoditev na okolje, v katerem se ljudje nahajajo, je za delovanje njih samih zelo pomembno. Obsojenci se za to, da lahko prestanejo zaporno kazen, morajo vsaj delno, če ne v celoti, prilagoditi zaporskemu življenju (zaporskim pravilom, zaporskim delavcem, zaporskemu okolju in ostalim obsojencem). Proces prilagajanja obsojenca je kompleksen, zato smo v diplomskem delu postavili naslednji dve raziskovalni vprašanji: »Kateri dejavniki vplivajo na prilagoditev obsojenca na življenje v zaporu?« in »Kakšno vlogo imajo deprivacijski in importacijski dejavniki v postopku prilagoditve obsojenca na življenje v zaporu?« Ugotovili smo, da na prilagoditev obsojencev na zaporsko življenje vplivajo tri večje skupine dejavnikov: individualne značilnosti, značilnosti kazni in okoljski dejavniki. Omenjene skupine dejavnikov skupaj tvorijo importacijski in deprivacijski model, ki imata prav tako pomembno vlogo pri razumevanju prilagoditve obsojenca na zapor. Študije kot najpomembnejše importacijske dejavnike izpostavljajo starost, socialno podporo, izobrazbo, psihološko stanje obsojenca in predhodno kaznovanost. Med deprivacijske dejavnike pa raziskovalci uvrščajo pomanjkanja, ki obsojenca doletijo ob prihodu v zapor: pomanjkanje heteroseksualnih odnosov, varnosti, pri ženskah z otroki vlogo materinstva, intimnega prostora ter dobrin in storitev. Ugotovili smo, da je modela treba preučevati kombinirano, saj lahko le tako prilagoditev obsojencev na življenje v zaporu razumemo v celoti.
Keywords: obsojenci, življenje v zaporu, deprivacijski model, importacijski model, prilagoditev na zapor, diplomske naloge
Published in DKUM: 30.03.2023; Views: 625; Downloads: 128
Full text (1008,90 KB) |
5. Kompetence zaposlenih v zaporu : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeKaja Marčun, 2021, undergraduate thesis Abstract: Pravosodni policist predstavlja osrčje celotnega Zavoda za izvrševanje kazenskih sankcij, brez njega zapor ni zapor, in preprosto ne funkcionira. Kljub temu jim javnost, mediji, večina individualnih posameznikov in literatura, ne namenja veliko pozornosti ter ne daje potrebne podpore.
Zahteve za delo segajo od tehničnih spretnosti, teoretičnega znanja, fizične pripravljenosti vse do psihičnega zdravja. Pomembna je posameznikova osebnost in močan karakter, pripravljen na soočanje s kompleksnimi ter včasih problematičnimi značaji zapornikov. Oseba mora biti čustveno stabilna, pripravljena na delo v unikatni, moralni instituciji, namenjeni sankcioniranju in rehabilitaciji zapornikov.
Pojavljajo se novi izzivi, vedno bolj kompleksne situacije in naraščanje števila zapornikov. Potrebni so zaposleni pripravljeni na konstantno učenje, željni izobraževanj, zmožni delati razumno in najti ravnovesje med ravnanjem po pravilih in ''zdravo pametjo''. Poleg tega je nujno dobro vodstvo, ki kaže zanimanje za svoje zaposlene in jim nudi potrebne seminarje.
V delu so opisane naloge pravosodnih policistov, ki niso le vzpostavljanje reda in zagotavljanje miru s pomočjo svoje avtoritete. Analizirane so kompetence potrebne za opravljanje dela ter njihova nadgradnja tekom dela. Raziskano je, kako se potrebna izobrazba in uvajanje spreminja med državami, nekaj pozornosti pa je namenjeno tudi izboljšanju situacije na področju sprotnih usposabljanj in skrbi za zaposlene.
Keywords: diplomske naloge, kompetence, veščine, znanje, pravosodni policist, zapor, zahteve za delo
Published in DKUM: 12.11.2021; Views: 1033; Downloads: 104
Full text (1,14 MB) |
6. Prostorska stiska v zaporih : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMateja Budna, 2021, undergraduate thesis Abstract: Zapori so ustanove, v katerih so nameščeni obsojenci, ki so obsojeni na zaporno kazen. Ko govorimo o zaporni kazni, gre za kazen, ki obstaja že dolgo. Včasih je kaznovanje potekalo na različne, manj humane načine, od bičanja, sežiganja, obešanja in podobno do današnje kaznovalne politike, ki je doživela velik preobrat. V diplomski nalogi smo se osredotočali na prostorsko stisko v zaporih, ki je še danes aktualen globalen problem. Vse kaže na to, da se tako resen problem ni prav veliko spremenil čez leta. Tako drugod, kot tudi v Sloveniji je v zavodih za prestajanje kazni zapora velik problem, prezasedenost oziroma prenatrpanost zaporov, neustrezni bivalni pogoji, pomanjkanje zaporskega osebja, omejene pravice zapornikov in pripornikov ter neustrezna zgradba zavoda za prestajanje kazni zapora. V Sloveniji imamo šest zavodov za prestajanje kazni zapora, ki smo jih na kratko tudi opisali. Globalna prenatrpanost zaporov predstavlja tako za zaprte osebe kot tudi za osebje, zaposleno v zaporih pomemben izziv, saj vpliva na neustrezno spoštovanje temeljnih pravic, prikrajša zapornikom možnost določenih ugodnosti, predstavlja tudi izziv za zdravje, razpoloženje ter negativno vpliva na duševno zdravje oseb, ki bivajo v zavodih. Tudi upraviteljem zapora prinaša prostorska stiska v zaporih, slabše in težje obvladljive izzive na področju varnosti, upoštevanja humanih pogojev in standardov. S preprečitvijo prenatrpanosti lahko dosežemo boljše vzdušje v zaporu, ustrezne bivalne pogoje ter boljše delovanje celotnega zaporskega sistema. Tudi zapornikom bi bilo zagotovljeno opravljanje raznih rekreacijskih dejavnosti v dodatnih prostorih ter možnost obiskov in še kaj več. Ključna rešitev za boljše pogoje v zaporih je prenova in izgradnja zaporov, bolj natančno v slovenskem prostoru govorimo o prenovi ženskega zapora na Igu ter izgradnji novega moškega zapora v Dobrunjah.
Keywords: diplomske naloge, zapor, zaporniški sistem, zaporna kazen, prostorska stiska v zaporih, bivalne razmere
Published in DKUM: 20.10.2021; Views: 1079; Downloads: 179
Full text (997,35 KB) |
7. Razvoj, implementacija in evalvacija programa krepitve duševnega zdravja v ženskem zaporuŠpela Horvat, 2021, master's thesis Abstract: Zaprte ženske predstavljajo posebno skupino oseb v zaporu, za katere je značilna visoka stopnja pojavnosti težav v duševnem zdravju. S tem namenom je bil v okviru magistrskega dela razvit program krepitve duševnega zdravja, ki je bil nato implementiran na obsojenkah ZPKZ Ig. V eksperimentalno zasnovano študijo je bilo vključenih 18 udeleženk, od tega 7 udeleženk eksperimentalne skupine in 11 udeleženk kontrolne skupine. Vse udeleženke so pred izvedbo intervencije izpolnile baterijo vprašalnikov, nato so udeleženke eksperimentalne skupine obiskovale dvotedenski program krepitve duševnega zdravja, udeleženke kontrolne skupine pa intervencije niso prejele. Udeleženke eksperimentalne skupine so med programom in po njegovem zaključku sodelovale v evalvaciji izvedenega, udeleženke obeh skupin pa so po koncu programa izpolnile isto baterijo vprašalnikov kot na začetku raziskave. Za preverjanje učinkov izvedene intervencije sta bili izpeljani mešana MANOVA (kvantitativno raziskovanje) in vsebinska analiza (kvalitativno raziskovanje). Iz kvantitativnih rezultatov je razvidna uspešnost intervencije pri izboljšanju pismenosti o duševnem zdravju na področju depresije in anksioznosti, kvalitativni rezultati pa so pokazali, da udeleženke izvedeni program zaznavajo kot uporaben in učinkovit pri opolnomočenju zaprtih žensk na področju duševnega zdravja. V prihodnje je predlagana izvedba več študij in intervencij na (slovenski) ženski zaporski populaciji s poudarkom na iskanju načinov vključitve nemotiviranih zaprtih žensk.
Keywords: zapor za ženske, Zavod za prestajanje kazni zapora Ig, obsojenke, duševno zdravje, intervencija
Published in DKUM: 11.10.2021; Views: 1013; Downloads: 92
Full text (2,34 MB) |
8. Dograditev in obnova centra za izvrševanje kazenskih sankcij v Črni Gori. : magistrsko deloVladimir Lutovac, 2021, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava idejo za dograditev in obnovo centra za izvrševanje kazenskih sankcij v mestu Danilovgrad v Črni Gori, na podlagi analiz trenutnega stanja v državi, v zvezi z kakovostjo pogojev in kapacitete v obstoječem kompleksu. V projektu je prikazana arhitekturna in funkcionalna razlika med dvema različnima zaporniškima sistemoma. Bistveno je, da zapor predstavlja mesto v mestu in je sestavljen iz več sklopov stavb, tako za zapornike, kot za zaposlene in nekatere spremljevalne dejavnosti.
Skozi zgodovino se je razvila pomembna dvojnost v mnenju in zaznavanju vpliva zapora kot kazen na človeka. Ta dvojnost je prisotna v svetu kot eno od bistvenih vprašanj - kakšna vrsta kazni je primerna. Kako lahko zapor pripomore, da niso zaporniki samo kaznovani, ampak rehabilitirani?
Keywords: zapor, kazen, rehabilitacija, arhitektura, tipologija
Published in DKUM: 29.09.2021; Views: 936; Downloads: 109
Full text (9,96 MB) |
9. Primerjava slovenskega in avstrijskega zaporskega sistema : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloPia Lesar, 2021, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je predstavljena primerjava med slovenskim in avstrijskim zaporskim sistemom. Delo se osredotoča na trenutne razmere obeh zaporskih sistemov, pri čemer so poudarjene predvsem podobnosti in razlike teh dveh sistemov ter težave, s katerimi se srečujeta. Slovenija in Avstrija sta bili v preteklosti del skupne države avstro-ogrske monarhije, zato se del diplomskega dela osredotoča tudi na zgodovinski razvoj zaporskih sistemov obeh držav tako v skupni državi kot kasneje po razpadu avstro-ogrske monarhije. Zgodovinskemu razvoju sledi pregled zakonodaje obeh držav, delo se dotakne tudi povratništva, nato sledi pregled podatkov o zaporski populaciji in zaposlenih v posameznem zaporskem sistemu. Pri izdelavi diplomskega dela sta uporabljeni deskriptivna metoda in komparativno-historična metoda, opravljena je tudi primerjalna analiza statističnih podatkov. Primerjava avstrijskega in slovenskega zaporskega sistema pokaže, da se v obeh državah srečujejo s prezasedenostjo zaporov, obenem tudi s kadrovsko stisko, ki negativno vplivata na pogoje za delo in povzročata preobremenjenost. Kljub želji zaprtih oseb po opravljanju dela je v delu ugotovljeno, da v obeh zaporskih sistemih tega ne zagotavljajo v zadostni meri. Težave predstavlja tudi starost nekaterih zaporov v obeh državah, ki prvotno niso bili namenjeni izvrševanju kazni zapora in posledično ne ustrezajo današnjim infrastrukturnim zahtevam. V delu je ugotovljeno, da se med zaporskima sistemoma kažejo razlike pri delu obsojencev, ki je v avstrijskih zaporih (za razliko od slovenskih) obvezno. Glede kaznovalne naravnanosti Slovenija spada med manj kaznovalno naravnane države, medtem ko se Avstrija uvršča med srednje kaznovalno naravnane države. Razlike med slovenskimi in avstrijskimi zapori so tudi v deležu tujcev znotraj zaporov – v Avstriji tuji državljani predstavljajo več kot polovico zaporske populacije v Sloveniji pa slabo tretjino.
Keywords: diplomske naloge, zapor, zaporski sistem, Slovenija, Avstrija, razmere v zaporih, primerjava sistemov
Published in DKUM: 02.09.2021; Views: 1329; Downloads: 261
Full text (689,08 KB) |
10. Zdravstvena oskrba zapornikov : magistrsko deloKsenija Vrbnjak, 2021, master's thesis Abstract: Pravica do zdravstvenega varstva je ustavno varovana kategorija človekovih pravic in temeljnih svoboščin, katera se ne glede na osebne okoliščine in družbeni položaj posameznika mora zagotavljati vsakomur. Tudi okoliščina odvzema prostosti, zaradi prestajanja zaporne kazni ni nobena izjema. Čeprav upravičen odvzem prostosti ne pomeni kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, lahko le ta zaradi stresa in tesnobe, ki ju obsojenec pri tem doživlja, negativno vpliva na njegovo zdravje. To pomeni, da je potrebno zdravje zapornika spremljati ves čas prestajanja zaporne kazni ter mu nuditi ustrezno zdravstveno oskrbo. Za zdravstveno oskrbo obsojencev so primarno odgovorni pristojni regionalni zdravstveni domovi. Obsojencem pa zdravstveno oskrbo nudijo tudi zdravstveni delavci, zaposleni pri Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij. Po potrebi se obsojence napoti tudi k specialistom v zunanje zdravstvene ustanove.
V primeru pomanjkljive zdravstvene oskrbe, obstaja tveganje kršitve 3. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Kršitve na predlog pritožnika presoja Evropsko sodišče za človekove pravice, katero je oblikovalo bogato sodno prakso s tega področja. Evropsko sodišče za človekove pravice s svojimi sodbami, države članice opominja, da je varovanje telesne celovitosti zapornika med drugim tudi dolžnost države. Dolžnost države je, da zagotovi spoštovanje dostojanstva obsojenca in zaprtih oseb ne izpostavlja trpljenju, večjemu kot je potrebno za dosego namena kaznovanja. Dolžnost države je torej, da se pred sprejemom obsojenca v zavod za prestajanje kazni zapora prepriča, da je le ta sposoben in primeren za prestajanje zaporne kazni. Nadalje mora država zapornikom zagotavljati primerno, kakovostno in varno zdravstveno oskrbo. Dolžnost države pa je tudi prilagoditev zdravstvenim potrebam obsojencev s posebnimi potrebami, kar je v Republiki Slovenijo še posebej problematično.
Obsojenci, ki menijo, da jim je kršena pravica do ustrezne zdravstvene oskrbe imajo poleg pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice na voljo, tudi številna druga pravna sredstva na podlagi nacionalnih predpisov, s katerimi lahko zahtevajo odpravo kršitev ter povrnitev povzročene škode. Nad ustreznim zagotavljanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin bdijo Evropski odbor za preprečevanje mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, Varuh človekovih pravic Republike Slovenije, Ministrstvo za pravosodje ter predsednik pristojnega okrožnega sodišča.
Keywords: medicinsko pravo, zdravstvena oskrba, zdravljenje, zapor, zapornik, pravice zapornika, zdravje zapornika, zdravljenje zapornika
Published in DKUM: 23.07.2021; Views: 1388; Downloads: 261
Full text (875,22 KB) |
