| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Oprema interjerjev dvorca Turnišče od srede 18. stoletja do povojnih transferjev : magistrsko delo
Nejc Lazar, 2022, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava dvorec Turnišče na obrobju Ptuja in s svojimi mnogimi lastniki predstavlja še dokaj neraziskano tematiko, predvsem kar se tiče opreme dvorca in popisnih inventarjev. Tako se naloga posveča predvsem zapuščinskim inventarjem, zaplembi po drugi svetovni vojni in ohranjeni opremi, ki je bila po zaplembi povečini prenesena v zbirni center v ptujskem dominikanskem samostanu in leta 1948 predana Mestnemu muzeju. Magistrsko delo v začetku predstavlja kratek historiat lastništva gradu in se posebej posveti rodbini grofov Thurn-Valsassina, ki je posest kupila, jo povečevala in dala pozidati baročni dvorec ter družini Warren Lippit, ki je z nakupom posesti in dvorca odprla uspešno kobilarno. Sledi kronološko zasnovan arhitekturni oris dvorca, v katerem so na podlagi stanja raziskav predstavljene prezidave, izgled parka in današnja podoba. Na podlagi popisov v zapuščinskih inventarjih grofov Thurn Valsassina je na kratko opredeljena oprema dvorca v prvi četrtini 18. stoletja, več pozornosti pa je namenjeno stanju opreme sredi 18. stoletja, kot je navedena v popisnem inventarju barona Cramma iz leta 1749. Pomemben del naloge na podlagi arhivskih podatkov analizira okoliščine zaplembe opreme rezidenc družine Warren Lippitt in njeni usodi. Več članov družine Warren Lippitt je bilo po vojni zaprtih v taborišču Šterntal, kasneje pa so nekaterih migrirali v tujino. Del podatkov je bilo mogoče pridobiti od njihovih potomcev v Angliji. Besedilo dopolnjuje katalog znane opreme rezidenc družine v zbirki Pokrajinskega muzeja Ptuj in pri zasebnikih. Katalog je razdeljen na sklope, v katerih so obravnavani slike, sedežno pohištvo, shrambno pohištvo, ure in postelje.
Keywords: Turnišče, lastniki, Thurn-Valsassina, Warren Lippitt, barok, 19. stoletje, oprema dvorca, slike, pohištvo, inventarni popisi, zaplembe.
Published in DKUM: 14.02.2022; Views: 888; Downloads: 196
.pdf Full text (3,70 MB)

2.
Jugoslovanske nacionalizacije (1945-1963)
Tjaša Celec, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga obravnava nacionalizacijo v Jugoslaviji po 2. svetovni vojni kot enega izmed razlastitvenih ukrepov Komunistične partije Jugoslavije (KPJ) za uvajanje socialističnega planskega gospodarstva, temelječega na centralizaciji. Prehod privatnega imetja v državno lastnino je bil namreč pogoj za dominacijo nove oblasti na političnem in gospodarskem področju, ki jo je taktično pridobila z zaplembami, sekvestrom in nacionalizacijo ter s pojmoma splošno ljudsko premoženje in ljudska oblast ustvarila navidezno vladavino delavskega razreda. Do konca leta 1948 je državni gospodarski sektor postal prevladujoč, saj je KPJ že s prvima dvema nacionalizacijama podržavila več kot 90 % zasebnih in tujih gospodarskih podjetij. Kljub temu je upravljanje razlaščenega premoženja imelo več negativnih kot pozitivnih posledic.
Keywords: nacionalizacija, razlaščevanje, socializem, zaplembe, podržavljanje, družbena lastnina, plansko gospodarstvo
Published in DKUM: 01.10.2018; Views: 2696; Downloads: 418
.pdf Full text (2,29 MB)

3.
Modeli odvzema premoženja nezakonitega izvora - pravni, organizacijski in izvedbeni vidiki : doktorska disertacija
Katja Rejec Longar, 2018, doctoral dissertation

Abstract: V zadnjih letih se je iz ZDA tudi v Evropo preselila ideja, da je najučinkovitejši spopad z organiziranim in ekonomskim kriminalom odvzem premoženjske koristi oziroma nezakonito pridobljenega premoženja. S porastom organizirane kriminalitete so se namreč organizirane kriminalne združbe dokopale do precejšnje finančne moči ter z umazanim denarjem začele prodirati tudi v legalne sfere delovanja. Zaporne kazni za pregon tovrstnih aktivnosti niso več učinkovite v zadostni meri, zlasti ker imajo združbe z znatnimi finančnimi sredstvi s korupcijo moč vplivati na odločanje tako organov pregona, sodstva kot tudi finančnih institucij in celo zakonodajalcev. Opisanim specifikam organiziranega kriminala so se morala prilagoditi tudi orodja za boj proti njem. Eno od najučinkovitejših je zagotovo uporaba postopkov odvzema premoženja nezakonitega izvora. V teoretičnem delu smo opredelili koncept odvzema premoženja nezakonitega izvora ter predstavili nekatere kritične poglede nanj. Ugotovili smo, da je odvzem premoženja š širši pojem kot je zgolj zaplemba premoženja saj obsega pet faz: 1. finančna preiskava, 2. zavarovanje premoženja, 3. zaplemba, 4. izvršba odločbe o zaplembi in 5. razpolaganje s premoženjem.. Na podlagi tega smo analizirali akte mednarodnih organizacij ter med seboj primerjali ureditve štirih držav članic EU, ki so na tem področju uspešne, ter Slovenije. Iz naše analize obveznosti in priporočil, ki nam jih nalagajo mednarodne organizacije ter iz primerijalno pravne analize ureditve držav članic EU, ki so na tem področju uspešne, izhaja, da morajo biti znotraj nacionalnega pravnega reda vse faze postavljene sistematično in mora celoten postopek biti istočasno podprt z ustreznimi centraliziranimi organizacijskimi strukturami. V empiričnem delu smo izvedli anketo med slovenskimi policisti in tožilci. Na podlagi analize njihovih odgovorov smo ugotovili, da policisti in tožilci načeloma podpirajo odvzem premoženja nezakonitega izvora. Hkrati jih velika večina meni da slovenska zakonodaja ni sistematična in da ne daje dobre podlage za učinkovito izpeljavo postopka v kazenskem ali v civilnem okvirju. V povezavi z ustreznostjo slovenske organizacijske strukture na področju odvzema premoženja tako policisti in tožilci močno podpirajo ustanovitev dveh centraliziranih organov, prvega za izvajanje finančnih preiskav in postopka odvzema in drugega za upravljanje z zavarovanim in odvzetim premoženjem. Natančna analiza določb slovenske zakonodaje, ki ureja odvzem premoženja v kazenskem in civilnem postopku ter odsotnost centraliziranih organziacijskih struktur pritrjujeta stališčem slovenskih policistov in tožilcev. Na podlagi ugotvoljenih standardov, ki zagotavljajo učinkovitost postopka oidzvema premoženja, tj sistematična urejenost vseh faz ter centralizirana organizacijska struktura, smo izdelali priporočila za vzpostavitev odvzema premoženja v Sloveniji, ki so uporabna tudi za druge države s kontinentalnim pravnim sistemom.
Keywords: finančne preiskave, odvzem premoženja nezakonitega izvora, zavarovanje premoženja, zaplembe, doktorske disertacije
Published in DKUM: 23.05.2018; Views: 2764; Downloads: 317
.pdf Full text (2,44 MB)

4.
Sodišče narodne časti
Mojca Kobale, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo Sodišče narodne časti prikaže podrobnejši opis delovanja tega sodišča v Mariboru, ki so ga ustanovili 5. junija 1945 z Zakonom o kaznovanju zločinov in prestopkov zoper slovensko narodno čast. V prvi vrsti je Komunistična partija Slovenije, tako kot v drugih državah, želela omejiti samovoljno kaznovanje Nemcev, domobrancev in drugih »izdajalcev« narodnoosvobodilnega gibanja ter jim omogočiti pravično kaznovanje. Po drugi strani pa je z njegovim delovanjem hotela pripraviti teren za prve volitve in si pridobiti predvsem novo premoženje. Tako je bila glavna naloga tega sodišča sojenje posameznikom in skupinam za zločine in prestopke, storjene v času okupacije. Kazni, ki jih je Sodišče narodne časti izrekalo, so bile izguba narodne časti, lahko ali težko prisilno delo in zaplemba premoženja. Izguba narodne časti je pomenila izgubo vseh državljanskih in političnih pravic, izgubo javnih služb, časti in priznanj. Najdaljša kazen prisilnega dela je bila 10 let. Sedež sodišča je bil v Ljubljani, delovalo pa je v senatih, ki so delovali na sedežih okrožij in nekaterih okrajev. Senati so tudi potovali po terenu in sodili »na licu mesta«, npr. v povojnih taboriščih. Poslovali so po postopkih rednih sodišč, ker niso imeli lastnih predpisov o poslovanju s spisi. Kot sodišča so označevali spise s črkovno oznako (Snč) in zaporedno številko, vsak senat zase, vodili pa so tudi vpisnike in imenike. Sodišče narodne časti je v slabih treh mesecih, kolikor je delovalo, v Mariboru izreklo 1368 obsodb, sodnih procesov pa je bilo veliko manj, saj je bilo lahko z eno sodbo obsojenih več deset ljudi. Vsi ti so bili pomiloščeni z ukazom SNOS 24. avgusta 1945. Odpustili so jim kazen lahkega in težkega prisilnega dela, kazen se je omejila na izgubo državljanskih pravic, kazen zaplembe pa je ostala. Iz te pomilostitve so bili izvzeti vsi člani »Kulturbunda«, domobranci in drugi »izdajalci«.
Keywords: Sodišče narodne časti, zaplembe, prisilno delo, kazenska taborišča, končno poročilo.
Published in DKUM: 13.05.2010; Views: 3890; Downloads: 363
.pdf Full text (16,25 MB)

Search done in 0.11 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica