Search the digital library catalog

Abstract: Ob koncu vojne je v Jugoslaviji Komunistična partija prevzela oblast in pri tem med drugim izvajala represijo proti medvojnim in političnim nasprotnikom. Z analizo neobjavljenih in objavljenih primarnih virov ter primerjavo podatkov iz relevantne literature smo izvedli raziskavo o represiji in prevzemu oblasti v Prekmurju, in sicer v prvem povojnem obdobju, leta 1945. Pokrajina je bila zaradi svoje lege manj vključena v narodnoosvobodilno gibanje in vojno dogajanje, prav tako je bila edina pokrajina, ki je imela madžarskega okupatorja, ki je uvajal svojo raznarodovalno politiko s ciljem madžarizacije prostora. Ob osvoboditvi Prekmurja s strani sovjetske Rdeče armada so oblast hitro prevzeli člani Osvobodilne fronte, ki jim je sledila delegacija Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, ki je utrdila partijski prevzem oblasti. S pomočjo aktivistov iz drugih delov Slovenije so oblikovali vse veje komunistične oblasti in hitro začeli z obračunavanjem z nasprotniki. V prvih tednih po osvoboditvi je bila priprta večina članov okupatorskih organizacij, domnevni sodelavci okupatorja in večji del vidnejših osebnosti predvojnega Prekmurja. Tem posameznikom so nato sodili na hitro oblikovanem vojnem sodišču, kjer so številne obsodili sodelovanja z okupatorjem in jim tudi zaplenili premoženje. Predvsem v prvem obdobju je vojaško sodišče na smrt obsodilo nekatere najpomembnejše osebnosti, pri katerih sta bili obsodba in izvršitev izrečene kazni že v času obsodbe in predvsem po osamosvojitvi Sloveniji razlog za polemike v Prekmurju. Vojnim sodiščem je julija 1945 sledilo sodišče narodne časti, ki je obsodilo še 212 do tedaj neobsojenih domnevnih sodelavcev okupatorja. Obsodbe so povzročile veliko osebnih tragedij, in to ne samo obsojencem, ampak tudi njihovim svojcem, ki so poskušali na vse načine razveljaviti razsodbe in si povrniti status v družbi.
Keywords: Slovenija, Prekmurje, Jugoslavija, komunizem, 1945, druga svetovna vojna, represija, sodišča, OZNA, zaplemba premoženja, sodni procesi, revolucija, prevzem oblasti.
Published in DKUM: 12.03.2025; Views: 0; Downloads: 10
Full text (1,30 MB)

Abstract: Zaplembe premoženja predstavljajo eno temeljnih vprašanj slovenske povojne zgodovine in njihovo poznavanje je eden od osnovnih pogojev za razumevanje nekaterih revolucionarnih sprememb in dogajanj, do katerih je prišlo v Sloveniji po končani vojni leta 1945. Zaplembe premoženja nam pomagajo spoznati, kako se je zasebna lastnina spremenila v državno oziroma družbeno. To je ena izmed najhujših oblik represije, ki jih je izvajala komunistična oblast po koncu druge svetovne vojne, ker zanjo ljudje niso dobili odškodnine. Žrtve zaplemb tako nacističnega kot komunističnega režima so bili predvsem industrijski podjetniki, trgovci, obrtniki in kmetje. Nacisti so želeli z zaplembami uničiti slovensko gospodarstvo, komunisti pa so želeli uničiti zasebni in ustvariti državni sektor. Velika večina medvojnih in povojnih zaplemb v Sloveniji se je nanašala na premoženje t. i. narodnih sovražnikov, to je tistih, ki so bili obtoženi, da so kakor koli sodelovali z okupatorjem in delovali proti narodnoosvobodilnemu gibanju ter revoluciji. V Jugoslaviji so po vojni začela delovati sodišča narodne časti, ki so sodila simpatizerjem oziroma pomočnikom okupatorja. Bila so pristojna za kazniva dejanja, kot so politično, kulturno, umetniško, pravno, gospodarsko ali kakršno koli drugo sodelovanje z okupatorjem. Sem je spadalo tudi opravičevanje okupacije, obsojanje NOB, vsakršno vzdrževanje prijateljskih zvez z okupatorjem. Kazni, ki so jih izrekala sodišča narodne časti, so bila izguba svobode, izguba narodne časti, kar je pomenilo izključitev iz javnega življenja in izguba državljanskih pravic, lahko ali težko prisilno delo ter popolna ali delna zaplemba premoženja v korist države. Če se je izkazalo, da je šlo za težja kazniva dejanja, je bilo sodišče narodne časti dolžno izročiti primer vojaškemu sodišču. Vojaška sodišča so obravnavala težja kazniva dejanja zoper vojaško oblast, izmikanje mobilizaciji, lažno prikazovanje osebnih podatkov itd
Keywords: zaplemba premoženja, zasebna lastnina, družbena lastnina, komunistična oblast, izguba svobode, izguba državljanskih pravic, lažje ali težje prisilno delo.
Published in DKUM: 19.03.2010; Views: 4287; Downloads: 419
Full text (1,10 MB)