| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 19
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
BARVA NEBA BREZ OBLAKOV V DELU URSA WIDMERJA MODRI SIFON
Janja Foršek, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo sem zasnovala kot predstavitev na prvi pogled nenavadne, od švicarskega avtorja Ursa Widmerja, Modri sifon poimenovane pripovedi, v kateri ne prevladuje niti rdeča, niti rumena in niti zelena barva, temveč se vse vrti okrog barve neba brez oblakov — modre. Pripoved, obarvana v modro, je eno izmed njegovih najboljših del, v katerem so zgradba, struktura stravkov in jezik tako preprosti, da bi lahko vsak razumel bistvo pripovedi, če se ne bi Urs Widmer poigral s pojavoma časa in prostora. K otežitvi razumevanja dela pripomore še glavna figura — protagonist pripovedi, ki je v prvem izmed dveh delov pripovedi star 53 let, v drugem delu pa 3 leta. A sta v bistvu oba pripovedovalca ena oseba, ki preko časovnega potovanja iz sedanjosti odpotuje v preteklost oziroma se iz sedanjosti preseli v prihodnost. Pripoved opisuje, kot to že napoveduje sam naslov dela, nasprotja, ki v življenju vseh ljudi eksistirajo tesno drug ob drugem. Čeprav je življenje ljudi v glavnem brezskrbno, lahko v eni sami sekundi modro nebo brez oblakov prekrije črna senca in pusti izginiti človeštvo. Ker je torej za protagonista Widmerjeve pripovedi ves svet ena velika prevara tega neskončnega neba brez oblakov, se posluži pobega iz svojega v drug čas. Pripovedovalec pobegne v čas in svet svojega otroštva, ki je bil v njegovem spominu zapisan kot čas brezskrbnosti, poln lepih vtisov. A tam spozna in začne doumevati, da sam v letu 1941, prav tako kot njegov 3-letni jaz v prihodnosti v času svoje odraslosti leta 1991, ni izgubil nič. Še več: spozna, da niti svoje preteklosti niti svoje prihodnosti ne more spremeniti in se zato odloči vrniti se v svojo sedanjost. Čeprav pripoved pokaže na številna ujemanja z življenjem avtorja Widmerja, se zdi, da je želel le-ta z delom opozoriti na to, kar ga je kot otroka težilo in navduševalo in kar ga danes kot odraslega v življenju zaposluje, saj, kot pravi sam, ga zaposluje: »… si predstavljati v glavi kaj lepega, ker tu, kjer živim, nekako ni vedno dovolj lepo …« .
Keywords: Ključne besede: Modri sifon; sifon; modra barva; izginotje; goljufija; sporočilo; svarilo; nebo brez oblakov; modra roža; zanka; časovno potovanje; kino; film; vojna; oče – sin tematika; miti; fikcija in realnost; beg pred realnostjo, resničnostjo; Švica.
Published: 13.01.2010; Views: 2689; Downloads: 88
.pdf Full text (4,15 MB)

8.
JAVANSKI APLETI V IZOBRAŽEVANJU
Petra Krump, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Javanski apleti so pomembni pripomočki pri izobraževanju računalništva, matematike in fizike. Poudarjene so prednosti programskega jezika Jave za izdelavo interaktivnih dinamičnem apletov in opisane značilnosti in vrste apletov za izobraževanje. Opisani so izdelani apleti za učenje računalništva, matematike in fizike. Za pouk računalništva so izdelani javanski apleti za učenje in razumevanje delovanja in konceptov podatkovnih baz: relacijske povezanost tabel, mrtve zanke in B+ indeksno drevo.
Keywords: aplet, Java, fizlet, mathlet, mrtva zanka, B+ indeksno drevo
Published: 10.09.2010; Views: 1504; Downloads: 103
.pdf Full text (965,85 KB)

9.
PRILAGODITVE TELEVIZIJSKE ODDAJNIŠKE INFRASTRUKTURE IN OMREŽJA ZA PREHOD NA DIGITALNO PRIZEMELJSKO ODDAJANJE TELEVIZIJSKEGA SIGNALA
Andrej Kosi, 2010, dissertation

Abstract: Prehod oddajanja analognega prizemeljskega televizijskega signala v oddajanje digitalnega prizemeljskega televizijskega signala poteka v večini držav po svetu. V Evropi je bil za digitalno prizemeljsko televizijo izbran standard, poznan pod imenom DVB-T/H. Možnost gradnje eno-frekvenčnih omrežij in uporaba ortogonalnega frekvenčnega multipleksiranja prinašata številne spremembe na oddajniški infrastrukturi, distribuciji vsebin in gradnji televizijskega omrežja. V disertaciji so predstavljene prilagoditve oddajniške infrastrukture in omrežja, s katerimi smo se soočili pri prehodu na digitalno oddajanje. Uporaba ortogonalnega frekvenčnega multipleksiranja in gradnja eno-frekvenčnih omrežij zahtevata bistveno kakovostnejši lokalni oscilator, kot ga uporablja večina dosedanjih analognih oddajnikov in kanalnih pretvornikov. Fazni šum, frekvenčna stabilnost in ločljivost, potrebna za sinhronizacijo oddajnikov, so glavni kriteriji za določitev zahtev, ki jih mora izpolnjevati lokalni oscilator. Kot primerna rešitev je predlagan koncept hibridnega oscilatorja. Pri gradnji analognega televizijskega omrežja se za pokrivanje območij, ki zaradi oddaljenosti, naravnih ali umetnih ovir niso zadovoljivo pokrita s signalom, običajno uporabljajo kanalni pretvorniki. Za uporabo enakega koncepta v digitalnem omrežju je treba obstoječi kanalni pretvornik prilagoditi zahtevam, ki izhajajo iz standardov in priporočil za digitalno televizijo. Predlagan je koncept nadgradnje kanalnega pretvornika z možnostjo delovanja v analognem ali digitalnem načinu ter možnostjo avtomatskega preklopa. Uporaba takšnega kanalnega pretvornika je še posebej zanimiva na območjih, kjer se bo analogna televizija uporabljala še nekaj časa. Pri prehodu na digitalno oddajanje kanalni pretvornik avtomatsko izbere digitalni način delovanja. Predstavljena rešitev pomeni tudi komercialno prednost, saj trenutno na trgu ni podobnih izdelkov, ki bi omogočali avtomatski prehod delovanja. Predstavljeni so izračuni in primeri uporabe nadgrajenega kanalnega pretvornika v različnih konceptih televizijskih omrežij. Ena izmed prednosti prehoda na digitalno prizemeljsko oddajanje je zmanjšanje števila potrebnih frekvenc oziroma kanalov za prenos posameznih programov. Na enem digitalnem kanalu lahko na primer oddajamo tudi do deset televizijskih programov standardne resolucije (število je odvisno od uporabljenega kodiranja in izbranih oddajnih parametrov). V primeru pomembnejših oddajnih točk je zato treba zagotoviti dodatne mehanizme za preprečitev popolnega izpada oddajanja, če pride do okvare. Predstavljeni so različni koncepti in rešitve za povečanje zanesljivosti na nivoju oddajnika, oddajniškem sistemu in televizijskem omrežju. Vhodni signal v analogne oddajniške sisteme je avdio in video signal. Pri digitalnih oddajniških sistemih se uporablja DVB-ASI signal. Rešitve za delitev in izbiro vhodnega signala iz analognih sistemov zato niso več uporabne za digitalne oddajniške sisteme. Potreba po delitvi in možnosti izbiranje DVB-ASI signala je predvsem prisotna pri sistemskih rešitvah na področju gradnje redundantnih sistemov. Številne kombinacije pri gradnji redundantnih sistemov zahtevajo modularno, prilagodljivo in cenovno ugodno rešitev. Predstavljen je koncept aktivnega delilnika in selektorja DVB-ASI signala, ki je prilagojen redundantnim sistemom.
Keywords: analogna prizemeljska televizija, digitalna prizemeljska televizija, sintezator z neposredno sintezo signala, fazno sklenjena zanka, televizijski kanalni pretvornik, propagacijski modeli, zaznava televizijskega signala, zanesljivost, redundantni sistemi, televizijska oddajniška omrežja, digitalna video radiodifuzija (DVB), DVB-ASI signal, digitalna prizemeljska televizija (DVB-T), mobilna prizemeljska televizija (DVB-H), DVB-ASI delilnik, DVB-ASI selektor
Published: 20.09.2010; Views: 2838; Downloads: 255
.pdf Full text (3,75 MB)

10.
ELEKTRONSKI GLASBENI INSTRUMENT THEREMIN
Andrej Sojč, 2010, bachelor thesis/paper

Abstract: Povzetek V diplomski nalogi je opisana struktura in delovanje elektronskega glasbenega instrumenta Theremin. Osnovni sklopi, ki sestavljajo Theremin so: oscilator s konstantno frekvenco, oscilator s spremenljivo frekvenco, ter mešalna stopnja. Na Theremin igramo tako, da spreminjamo razdaljo roke od elektrode in s tem spreminjamo kapacitivnost kondenzatorja, posledično pa se spreminja frekvenca spremenljivega oscilatorja. Njegov bistveni del je mešalna stopnja, ki nam pretvori visoko frekvenčni signal v signal s frekvenco v slišnem območju človeskega ušesa. Mešan signal vodimo preko nizko prepustnega sita na ojačevalnik in nato na zvočnik. Pomemben podatek je tudi občutljivost oziroma odvisnost spremembe frekvence generiranega signala od odaljenosti roke do elektrode. Našim ušesom zaznavno spremembe frekvence izhodnega signala smo dosegli v razdalji do približno 9 cm od elektrod, kar je v območju, ki smo si ga zastavili. Elektronski glasbeni instrument smo izdelali kot dvokanalni in v lesenem ohišju.
Keywords: Ključne besede: mešanje, mešalna stopnja, napetostno krmiljen oscilator, fazna zanka
Published: 06.01.2011; Views: 2912; Downloads: 201
.pdf Full text (2,62 MB)

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica