| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 9 / 9
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Stališča in strokovne izkušnje pedagoških delavcev na področju obravnave zlorabe otrok
Valentina Matuš, 2021, master's thesis

Abstract: Pedagoški delavci imajo pomembno vlogo v otrokovem času izobraževanja in vzgoje. Poleg učenja, načrtovanja, ocenjevanja, svetovanja imajo še nalogo spremljati otrokov razvoj. Vsaka otrokova sprememba je takoj vidna, pa naj bo dobra ali slaba. Otroci prihajajo iz različnih družin. Otrok bi se naj v družini počutil varnega in sprejetega, vendar se žal zgodi tudi to, da je družinsko okolje za otroka nasilno in neprimerno. Zato se naloga pedagoških delavcev dotika tudi znanja o prepoznavanju znakov nasilja in posledic ter primernega ukrepanja ob sumu nasilja. V magistrski nalogi bodo tekle besede o nasilju in sumu zlorabe, v teoretičnem delu bomo podrobneje predstavili tudi eno izmed oblik nasilja – zanemarjanje, predstavljena bo tudi vloga učitelja oz. strokovnih delavcev, kako ravnati v primeru prepoznave znakov nasilja. Preučili bomo tudi, kakšna so znanja, mnenja in strokovne izkušnje pedagoških delavcev o tej problematiki. Namen empiričnega dela je raziskati znanja in strokovne izkušnje pedagoških delavcev na področju zlorabe otrok. Vzorec raziskave zajema 140 strokovnih delavcev iz pomurskih osnovnih šol. Raziskava vsebuje vprašanja o reagiranju na sum trpinčenega otroka, vprašanja o mnenju, ali je izobraževanje dajalo dovolj poudarka zlorabam otrok, ter vprašanja, kjer strokovni delavci podajo svoje mnenje in stališče.
Keywords: zloraba, nasilje, zanemarjanje, posledice, pomoč otroku
Published: 01.04.2021; Views: 67; Downloads: 18
.pdf Full text (1,48 MB)

2.
Vpliv kompetenc in znanj pedagoških delavcev na prepoznavo izpostavljenosti nasilju otrok, ki so vključeni v pedagoški proces
Staša Šipek, 2020, master's thesis

Abstract: Pomembno je ozavestiti, da se vsak otrok rodi svoboden in ima pravico odraščati v varnem okolju. Otrokova primarna družina je prva, ki mora otroku nuditi občutek sprejetosti, varnosti in brezpogojne ljubezni. Ugotovili smo, da vzgojitelji in učitelji, ki delajo z najbolj ranljivo populacijo otrok in mladostnikov, ki so izpostavljeni različnim oblikam nasilja, z njimi preživijo veliko časa in imajo možnost opaziti morebitno spremembo v vedenju, čustvovanju in mišljenju, ki bi lahko kazala na zlorabo. V pomoč je, če strokovni delavci poznajo področje in so zmožni prepoznati znake, ki kažejo, da je otrok izpostavljen nasilju in da poznajo postopke kako ukrepati na način, da takemu otroku karseda najbolj pomagajo. Zato smo naredili raziskavo, na vzorcu strokovnih delavcev vrtcev in šol (N=162), s katero smo skušali preučiti, ali kompetence in znanja pedagoških delavcev prispevajo k boljšemu prepoznavanju nasilju izpostavljenih otrok, in sicer ob dejstvu, da ima pedagoški delavec sam otroke; edukacija s področja nasilja nad otroki; predhodne delovne izkušnje z otroci žrtvami nasilja; delovno mesto. Rezultati so potrdili hipotezo, da strokovni delavci, ki so se udeležili izobraževanja s tematiko nasilja nad otroki, znake nasilja prepoznajo pred ostalimi kolegi. Vsekakor torej drži, da je izobraževanje strokovnih delavcev o nasilju pomembno.
Keywords: psihično nasilje, fizično nasilje, spolno nasilje, zanemarjanje otroka
Published: 10.08.2020; Views: 264; Downloads: 61
.pdf Full text (1,62 MB)

3.
Ocenjevanje kakovosti življenja: pravilo vrhunca in konca
Tanja Špes, 2018, master's thesis

Abstract: Preučevanje ocenjevanja konca življenja je glede na daljšanje življenjske dobe v zadnjih desetletjih vse bolj aktualno. Pri ocenjevanju življenja gre za retrospektivno ocenjevanje, kar pomeni, da je takšna ocena podvržena pristranostim, na primer pravilu vrhunca in konca. Pravilo vrhunca in konca pravi, da ljudje dogodke ocenjujejo na podlagi dveh ključnih trenutkov, in sicer najbolj intenzivnega trenutka (vrhunec) in konca, pri tem pa zanemarjajo trajanje dogodka. V pričujočem magistrskem delu sem preverjala, ali pravilo vrhunca in konca drži pri ocenjevanju celotnega življenja ter ali udeleženci, kadar jih vprašamo, katero izmed ocenjevanih življenj bi najraje živeli, presojajo tako dolžino kot tudi konec življenja. Izvedla sem dva spletna eksperimenta. Prvi eksperiment, v katerem je sodelovalo 70 udeležencev, od tega 14 moških (20%) in 56 žensk, predstavlja replikacijo eksperimenta Dienerja idr. (2001). Drugi eksperiment, v katerem je sodelovalo 226 udeležencev, 62 (27,4 %) moških in 164 žensk, sem metodološko nekoliko prilagodila in dodala vprašanje o preferenci življenja. Udeleženci so bili naključno razdeljeni v dva pogoja, ki sta se razlikovala glede na valenco; v enem pogoju so udeleženci brali tri vinjete, ki so se nanašale na srečno življenje, v drugem pogoju pa tri vinjete, ki so se nanašale na nesrečno življenje. Vinjete so se med sabo razlikovale glede na konec. Rezultati obeh eksperimentov so pokazali, da se je pravilo vrhunca in konca potrdilo v pogoju srečnega življenja, kjer udeleženci ocenjujejo kratko srečno življenje kot bolj zaželeno v primerjavi s srečnim življenjem z dodatnimi manj srečnimi leti na koncu, medtem ko se v pogoju nesrečnega življenja pravilo vrhunca in konca ni pokazalo. Povprečne vrednosti so pokazale, da udeleženci, kadar jih vprašamo po preferenci življenja, vzamejo v obzir tako dolžino kot tudi konec življenja, vendar pa tudi te razlike niso bile statistično značilne.
Keywords: pravilo vrhunca in konca, zanemarjanje trajanja, kakovost življenja, hevristike
Published: 08.10.2018; Views: 450; Downloads: 77
.pdf Full text (889,42 KB)

4.
NASILJE NAD STAROSTNIKI
Melita Šauer, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Cilj diplomskega dela z naslovom NASILJE NAD STAROSTNIKI je raziskati vrste in obseg nasilja, ki se pojavlja v družbi, s poudarkom, katerim vrstam nasilja in v kakšnem obsegu so le temu izpostavljeni starejši. Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije se za starejšo osebo šteje, oseba, ki je starejša od 65 let. Problem družbe je staranje svetovnega prebivalstva, zlasti v deželah razvitega sveta. V diplomskem delu je zato predstavljena tudi problematika staranja, ter vpliv staranja prebivalstva v deželah razvitega sveta. Ker narašča delež starejšega prebivalstva, pomeni, da narašča tudi nasilje nad starejšimi ljudmi. Osrednja naloga diplomskega dela glede na postavljene teze diplomskega dela je raziskati obseg nasilja v Sloveniji nad starejšimi ženskami (ali so starejše ženske bolj izpostavljene nasilju kot starejši moški) in starejšimi moškimi, osebnostne lastnosti žrtve in povzročitelja nasilja, ter ali žrtve v praksi, ko doživijo nasilje poiščejo pomoč in nasilje tudi prijavijo. Starejši pogosto doživljajo psihično, fizično, ekonomsko, institucionalno nasilje, spolno nasilje ter zanemarjanje. Doživljajo ga v družini, v bolnišnicah, domovih za starejše občane. Povzročajo ga družinski člani, sorodniki, negovalno osebje in tretje osebe. Najpogostejše žrtve nasilja med starejšimi so ženske. Vzroki nasilja so: bolezen storilcev nasilja, duševne motnje pri storilcih nasilja, revščina, brezposelnost, zloraba alkohola, stres kateremu so izpostavljeni negovalci, družbena toleranca do nasilja. V večini primerov žrtve nasilja ne prijavijo oziroma ne poiščejo pomoči. Razlogi so: strah pred nerazumevanjem okolice, sram, ter strah pred postopki in izgubo bivališča.
Keywords: nasilje nad starejšimi, zloraba, zanemarjanje, nasilje v družini, psihično nasilje, fizično nasilje, spolno nasilje, institucionalno nasilje
Published: 18.11.2016; Views: 2144; Downloads: 440
.pdf Full text (940,86 KB)

5.
Odkrivanje zanemarjanja otrok v Murski Soboti
Tjaša Pertoci, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi predstavljamo zanemarjanje otrok ter načine odkrivanja zanemarjanja. Zanemarjanje otrok je ena izmed oblik nasilja. Zanemarjanje otrok pomeni, da starši oz. skrbniki opuščajo skrb za otroka. Otroci so najpogosteje zanemarjeni s strani oseb, ki jih poznajo in ki so jim blizu. Zanemarjanju je kot samostojnemu problemu v gradivih namenjeno najmanj pozornosti. Tudi v praksi se redkeje obravnava kot samostojen problem, najpogosteje je prepleten z drugimi oblikami nasilja. Osnovni delitvi zanemarjanja sta čustveno in fizično zanemarjanje. Vse oblike zanemarjanj pa pustijo na otroku sledi, ki se jih ne da izbrisati. Zanemarjanje se lahko dogaja v različnih okoljih in organizacijah: v družini, šoli, mladinskih vrtcih in drugje. Da je otrok zanemarjen lahko odkrijemo na različne načine: CSD, šola, zdravstvo, policija, sosedi, anonimne prijave itd. Pri odkrivanju zanemarjanja otrok je pomembno sodelovanje različnih institucij. Institucije, ki so pomembne pri odkrivanju zanemarjanja otrok, so Center za socialno delo, policija, šolstvo, zdravstvo in tožilstvo. Vse institucije so dolžne ob sumu zanemarjanja otrok posredovati in poskušati poiskati najboljšo rešitev za ogroženega otroka. Prav tako pa vsak, ki ve, da se nad otrokom izvaja nasilje, mora o tem obvestiti Center za socialno delo, policijo ali tožilstvo. Na začetku diplomskega dela predstavljamo vrste nasilja v družini, v nadaljevanju pa podrobneje predstavljamo zanemarjanje ter odkrivanje zanemarjanja otrok.
Keywords: nasilje v družini, zanemarjanje, otroci, odkrivanje, diplomske naloge
Published: 13.04.2016; Views: 1067; Downloads: 131
.pdf Full text (532,28 KB)

6.
VPLIV ODNOSA S STARŠI NA SAMOPOŠKODOVALNO VEDENJE MLADOSTNIKOV
Maša Majhen, 2016, master's thesis

Abstract: Samopoškodovalno vedenje se najpogosteje pojavlja med mladostniki. Ker pa je družina eden izmed najpomembnejših socialnih sistemov v mladostnikovem življenju, smo želeli ugotoviti ali obstaja kakšna povezanost med mladostnikovim odnosom s starši in omenjenim pojavom. Ugotoviti smo želeli ali obstajajo znotraj družinskih odnosov in procesov dejavniki, ki vplivajo na verjetnost pojava samopoškodovalnega vedenja pri mladostnikih. Na podlagi preučene literature smo predvidevali, da zanemarjanje s strani staršev, slaba komunikacija med otrokom in starši ter nizko sprejemanje in podpora s strani staršev povečujejo verjetnost za pojav samopoškodovalnega vedenja pri mladostnikih. Magistrsko delo sestoji iz dveh delov, t.j. teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu opisujemo značilnosti mladostništva, procese v družini ter značilnosti, vzroke, metode in funkcije samopoškodovalnega vedenja. Navajamo tudi ugotovitve avtorjev predhodno izvedenih raziskav s področja vpliva družine na pojav samopoškodovalnega vedenja. V drugem, empiričnem, delu smo analizirali rezultate naše raziskave. Na vzorcu 189 udeležencev smo aplicirali slovenske verzije vprašalnikov AFP (Adolescent Reports of Family and Parenting Processes), PSI – II (Parenting Style Inventory – II) in ISAS (Inventory of statements about self-injury). Ugotovili smo, da med skupino udeležencev, za katero je značilen pojav samopoškodovalnega vedenja in skupino, za katero ta pojav ni značilen, ne prihaja do statistično pomembnih razlik v zanemarjanju s strani staršev. Prav tako smo ugotovili da se ob zmanjšanju podpore s strani staršev verjetnost pojavnosti samopoškodovalnega vedenja poveča ter, da se ob povečanju intimne komunikacije znotraj družine verjetnost pojavnosti samopoškodovalnega vedenja zmanjša. Ugotovili smo tudi, da se ob povečanju konflikta v družini verjetnost pojavnosti samopoškodovalnega vedenja poveča. Ostalih statistično pomembnih razlik nismo odkrili.
Keywords: mladostništvo, družina, zanemarjanje, komunikacija, podpora, konflikt, samopoškodovalno vedenje, vpliv družine na samopoškodovalno vedenje.
Published: 22.03.2016; Views: 2207; Downloads: 237
.pdf Full text (884,63 KB)

7.
Mladi in njihov odnos do nasilja nad starejšimi
Sergeja Keblič, 2013, bachelor thesis/paper

Abstract: Nasilje nad starejšimi je v današnji družbi vedno bolj prisotno. Najbolj so nasilju izpostavljeni stari ljudje, ki so bolni, oslabeli in se sami težko branijo. Najpogostejše oblike nasilja so finančna, psihična in fizična. Ker je nasilje nad starejšimi in odnos mladih do nasilja manj raziskano področje, smo naredili raziskavo, v katero smo vključili študente zdravstvene nege. V raziskavi je sodelovalo 50 študentov dodiplomskega študija. Podatke smo zbrali z anketo, s katero smo poskušali pridobiti podatke o nasilju nad starejšimi in odnos mladih do le-tega. Spraševali smo jih o pojavu nasilja nad starejšimi, kdaj govorimo o nasilju, katere vrste nasilja so pogostejše, kdo je izvajal nasilje in kako je pri nas zakonsko urejeno področje preprečevanja nasilja. Z analizo smo ugotovili, da so pogosteje žrtve nasilja ženske. Polovica anketirancev je bila redko priča nasilju nad starejšimi in mnenja, da o nasilju govorimo takrat, ko se nekdo grdo oz. grobo obnaša do starejšega. Kot pogostejšo obliko nasilja, ki se izvaja nad starejšimi, so izpostavili verbalno nasilje, v večini primerov so do starejših nasilni svojci. Ne izpostavljajo nasilja s strani študentov zdravstvene nege, če so posumili ali bili priča nasilju nad starejšimi na klinični praksi, so o tem največkrat poročali medicinski sestri. Kot razlog za molk žrtev nasilja anketiranci navajajo strah pred storilčevim maščevanjem. Dobra polovica anketiranih tudi meni, da je pri nas področje preprečevanja nasilja zakonsko slabo urejeno. Za preprečevanje nasilja je pomembno zgodnje odkrivanje le-tega, osveščanje o problemu in sodelovanje z institucijami, ki delujejo na tem področju. Ko ugotovimo, da je nekdo žrtev nasilja, je pomembno tako dejanje prijaviti.
Keywords: starejši ljudje, nasilje, zanemarjanje, zapuščenost, odnos mladih do nasilja
Published: 06.01.2014; Views: 1327; Downloads: 167
.pdf Full text (457,13 KB)

8.
Strategije omejevanja kaznivega dejanja zanemarjanja otrok : magistrsko delo
Katja Reya, 2012, master's thesis

Abstract: Zanemarjanje je opustitev dejanja ali vedenja, s katerim odgovorni odrasli zadostijo otrokovim telesnim, čustvenim, intelektualnim in drugim potrebam, ki varujejo otroka in mu omogočajo ustrezen razvoj. Vključuje tudi neprimerno, pomanjkljivo nadzorovanje in varovanje otroka pred vsem, kar mu lahko škodi. O zanemarjanju ne govorimo, kadar je razlog zanj revščina. Na osnovi pregleda domače in tuje literature, svetovnega spleta in policijske statistike smo na kratko opredelili pojavne oblike zlorabljanj in zanemarjanj otrok, njihove posledice, navedli podatke o pogostosti tovrstnih kaznivih dejanj v Sloveniji ter predstavili glavne akterje njihovega omejevanja. To so predvsem policija, centri za socialno delo, vzgojno-izobraževalne institucije, zdravstvene službe, pravosodje, mediji in nevladne organizacije. Pri njihovem delu se pojavljajo številne težave in omejitve. Z metodo vprašalnika smo na centrih za socialno delo in policiji preverili, kako poteka preiskovanje in obravnavanje primerov zanemarjanja otrok. Preverili smo tudi, kakšno je pri tem medsebojno sodelovanje služb, ki delujejo na tem področju, ali določene primere smatrajo za zanemarjanje ali ne, ter ali menijo, da imajo dovolj pooblastil za ukrepanje. Pridobljene odgovore smo obdelali s programom Statistical Package for the Social Sciences. Ugotovili smo, da imajo zaposleni na centrih za socialno delo in policiji, ki so na vprašalnik odgovarjali, dovolj pooblastil za ukrepanje, njihovo medsebojno sodelovanje ocenjujejo kot dobro. Najpogostejše žrtve zanemarjanja so otroci stari 6 let in več. Strategije omejevanja smo razdelili na tiste, katerih rezultat je pomemben, učinkovit pred pojavom kaznivega dejanja zanemarjanja otrok, in tiste, katerih po pojavu. Za uspešno omejevanje kaznivega dejanja zanemarjanja otrok je v prvi vrsti potrebno vzpostaviti stalno in učinkovito sodelovanje med vladnimi in nevladnimi institucijami.
Keywords: pravno varstvo, otroci, kazniva dejanja, zanemarjanje otrok, preprečevanje, omejevanje, policija, centri za socialno delo, sodelovanje, vprašalniki, analize, magistrska dela
Published: 11.07.2012; Views: 3110; Downloads: 285
.pdf Full text (747,99 KB)

9.
NASILJE NAD OTROKI V VELENJSKI REGIJI
Vesna Novak, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Nasilje nad otroki v Velenjski regiji je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je napisanih nekaj besed o tem, kaj nasilje je, opisane so oblike nasilja: spolno nasilje, fizično nasilje, psihično nasilje, zanemarjanje kot oblika nasilja, nekaj besed pa je napisanih tudi o nasilju v družini in nasilju med vrstniki. V empiričnem delu želim z vprašalnikom, ki sem ga posredovala Centru za socialno delo Velenje, ugotoviti, kako pogosto je nasilje nad otroki v Velenjski regiji, in sicer za obdobje od leta 2004 do leta 2008, za vsako leto posebej. Ugotoviti želim tudi, katera oblika nasilja je bila največkrat zabeležena, ali nasilje iz leta v leto narašča, kdo je v večini primerov storilec in ali so pogostejše žrtve deklice ali dečki.
Keywords: nasilje nad otroki, fizično nasilje, spolno nasilje, psihično nasilje, zanemarjanje, nasilje v družini, nasilje med vrstniki, žrtve, storilci, posledice 
Published: 18.11.2010; Views: 2526; Downloads: 324
.pdf Full text (386,54 KB)

Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica