| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 21
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
Zamreženje celuloznih tekstilnih substratov z nenasičenimi karboksilnimi kislinami
Vera Vivod, 2009, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo proučevali uporabo mešanice nenasičene bifunkcionalne karboksilne kisline (maleinska kislina) in natrijevega hidrogen fosfata I kot reagenta za doseganje polifunkcionalnosti bombažnega substrata. Preiskovali smo kemijske reakcije med maleinsko kislino (MA) in natrijevim hidrogen fosfatom I (SHP) v trdnem stanju pri povišani temperaturi, nadalje smo proučevali proces zamreženja MA in adicije SHP na dvojno C=C vez MA, ki je vezana na bombaž. Potek kemijskih reakcij mešanic MA in SHP v trdnem stanju smo proučevali z FT-Raman in ATR FT-IR spektroskopijo. Pri tem smo raziskali vliv temperature in časa segrevanja in molarnih razmerij med obema komponentama mešanice na mehanizem reakcije. Bombažni substrat smo obdelali z obdelovalnimi kopelmi, ki so vsebovale MA/SHP. Proučevali smo vpliv molarnih razmerij med obema komponentama v obdelovalni kopeli na učinkovitost apreture. Z MA/SHP sistemom obdelan celulozni tekstilni material je lahko potencialeno ognjevaren in ima istočasno vrhunske lastnosti (nemečkljivost, dimenzijska stabilnost). Mehanizem estrenja MA na hidroksilne skupine celuloze in adicija SHP na C=C dvojno vez maleinske kisline smo proučevali z ATR-FT IR in Raman spektroskopijo. Vsebnost fosforja na obdelanem tekstilnem substratu smo določili z ICP atomsko emisijsko spektroskopijo. Končni rezultat zamreženja hidroksilnih skupin celuloze z MA/SHP sistemom smo ovrednotili z merjenjem kotov razgubanja. Ugotovili smo, da lahko sistem MA/SHP uporabimo kot potencialni ognjevarni reagent, saj vsebuje fosfor in istočasno lahko tako obdelanemu materialu izboljšamo nemečkljivost. Iz rezultatov raziskovalnega dela lahko zaključimo, da poteka zamreženje bombažnega celuloznega substrata tako, da se natrijev hidrogen fosfat I adicijsko veže na dvojni C=C vezi maleinskih kislin, ki so vezane na hidroksilne skupine celuloze preko esternih vezi, pri čemer pride do premreženja.
Keywords: zamreženje, nenasičene karboksilne kisline, celuloza, FT-Raman spektroskopija, FT-IR spektroskopija
Published: 06.04.2009; Views: 2567; Downloads: 186
URL Link to full text

8.
METODE DOLOČANJA VSEBNOSTI ß-CIKLODEKSTRINA NA CELULOZNEM SUBSTRATU
Monika Lajnšček, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Ciklodekstrini so ciklični oligosaharidi in lahko tvorijo komplekse s številnimi organskimi molekulami. Zaradi te lastnosti lahko ciklodekstrine uporabljamo pri številnih tekstilnih procesih. Uporabljamo jih kot tekstilna pomožna sredstva, tako da jih vežemo na površino tekstilnega materiala in s tem na tekstilni material uvedemo dodatne lastnosti in širši spekter uporabnosti. β-ciklodekstrin lahko vežemo na tekstilni material preko 1,2,3,4-butan-tetrakarboksilne kisline, ki tvori s hidroksilnimi skupinami celuloznega substrata esterske vezi. Na podlagi gravimetrične metode določimo količino vezanega β-ciklodekstrina na celuloznem substratu. Z uporabo fenolftaleina v raztopini poiskušamo določiti tvorbo kompleksa "gostitelj —gost" z β-ciklodekstrinom na celuloznem substratu. Za ugotavljanje učinkovitosti tvorjenja kompleksa β-ciklodekstrina na celuloznem substratu smo uporabili hitro in enostavno spektroskopsko metodo.
Keywords: β-ciklodekstrin (β-CD), fenolftalein (FF), celuloza, zamreženje, gravimetrična metoda, UV/VIS spektroskopija, kompleks
Published: 01.10.2009; Views: 2316; Downloads: 204
.pdf Full text (2,21 MB)

9.
Vpliv naknadnega zamreženja poli(4-vinilbenzil klorida) na strukturo in površino.
Marko Turnšek, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu predstavljamo vpliv naknadnega zamreženja poli(4-vinilbenzil klorida) na njegovo strukturo. Porozni polimeri so bili pripravljeni s polimerizacijo v masi. Polimerizacija v masi poteka tako, da zmešamo monomer, zamreževalo in porogen ter dodamo iniciator in sprožimo polimerizacijo. Uporabili smo 4-vinilbenzil klorid kot monomer, kot zamreževalo je bil uporabljen divinilbenzen. Poiskati je bilo potrebno ustrezen porogen; najustreznejši je bil cikloheksan. Najti je bilo potrebno tudi primerno razmerje med monomerom in zamreževalom, ki je bilo 60:40 masnih odstotkov, v drugih primerih monolit ni nastal ali pa je prekomerno razpokal pri čiščenju. Kot radikalski iniciator je bil uporabljen azobisizobutironitril. Polimerizirali smo v plastičnem kalupu, pri povišani temperaturi (približno 60°C), ker je v tem območju delovanje iniciatorja optimalno. Polimer smo naknadno zamrežili s Friedel—Craftsovo reakcijo. Kot katalizator za to reakcijo smo uporabili FeCl3. Čas reakcije je bil pomemben faktor, saj smo z njim vplivali na stopnjo naknadnega zamreženja. Dlje časa je reakcija potekala, bolj se je povečala specifična površina polimera. Polimere je bilo potrebno očistiti s primernim topilom. Z elektronsko mikroskopijo smo preverili, če so se strukture polimerov pred in po reakciji spremenile. Z BET metodo smo določili specifično površino pred in po naknadnem zamreženju, določili smo tudi odstotek klora pred in po reakciji in z infrardečo spektroskopijo preverili kemijsko strukturo polimera. Opaziti je bilo, da se struktura materiala ni spremenila, povečala pa se je specifična površina. Posledično se je s povečanjem površine spremenila količina klora pri vsakem vzorcu in sicer z večanjem specifične površine se manjša količina klora, saj se klorometilni mostovi spremenijo v metilenske mostove.
Keywords: Ključne besede: polimeri, polimerizacija v masi, zamreženi polimeri, naknadno zamreženje, hiperzamreženje, monolit, VBC, 4-vinilbenzil klorid.
Published: 06.09.2010; Views: 2424; Downloads: 268
.pdf Full text (2,14 MB)

10.
Funkcionalizacija viskoze s hitozanom v kombinaciji z 1,2,3,4 butantetrakarboksilno kislino (BTCA)
Jasna Tompa, 2011, master's thesis

Abstract: Viskozna vlakna spadajo v skupino regeneriranih celuloznih vlaken in predstavljajo zanimiv nosilni substrat za potrebe proti-mikrobnih obdelav. Ena izmed najbolj obetajočih proti-mikrobno delujočih spojin sodobnega časa je hitozan. V tej raziskavi smo viskozo za dosego njene proti-mikrobne učinkovitosti obdelali z hitozanom v kombinaciji z 1,2,3,4 butantetrakarboksilno kislino BTCA, ki predstavlja dober nadomestek za formaldehidne reagente, namenjene obdelavi za izboljšanje mečkavosti materialov iz celuloze. Poudarek raziskovalnega dela je bil usmerjen tudi v izvor temperature obdelave, saj smo predpostavili, da bi sušenje s pomočjo mikrovalov lahko ugodno vplivalo na bolj učinkovito zamreženje viskoze. Učinkovitost zamreženja viskoze smo ovrednotili z različnimi analiznimi metodami. S FT-IR spektroskopijo smo potrdili nastanek estrnih povezav med hidroksilnimi skupinami viskoze in karboksilnimi skupinami BTCA. Učinkovitost zamreženja se odraža tudi na spremembi mehanskih lastnosti, zato smo z merjenjem kota poravnave ter pretržne sile in raztezka proučili morebitno poslabšanje mehanskih lastnosti viskoze po zamreženju. Glede na mehanizem zamreženja je pomemben tudi delež dostopnih karboksilnih skupin BTCA, ki so po zamreženju prisotne v materialu. Zato smo za določanje le teh uporabili klasično indirektno metodo metilensko modro. Kot najpomembnejši kriterij naloge, v smislu protimikrobne učinkovitosti, smo izbrali delež dostopnih aminskih skupin. Tega smo ovrednotili s spektrofotometrično metodo C.I. Acid Orange VII in mikrobiološkim testiranjem. Rezultate smo nato primerjali z rezultati, dobljenimi na osnovi klasičnega načina obdelave po tako imenovanem postopku suhega zamreženja. Na ta način smo ocenili uspešnost obdelav, izpeljanem po enem in drugem postopku.
Keywords: Zamreženje, hitozan, 1, 2, 3, 4 – butantetrakarboksilna kislina (BTCA), viskoza, FT-IR spektroskopija, pretržna sila, pretržni raztezek, kot razgubanja, metilensko modro, Acid Orange VII.
Published: 12.10.2011; Views: 2296; Downloads: 125
.pdf Full text (2,19 MB)

Search done in 0.25 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica