1. Ultrastrukturne spremembe celic srednjega črevesa med prezimovanjem velikega jamskega pajka, Meta menardi (Latreille 1804) (Araneae, Tetragnathidae), v naravnih habitatihNina Weiland, 2017, master's thesis Abstract: Meta menardi je troglofilna vrsta. Večino življenjskega cikla preživi v podzemeljskih habitatih. V svojem življenjskem ciklu nima programiranega prezimovanja, kar pomeni, da se pozimi priložnostno prehranjuje. Ob nedostopnosti plena in posledičnem stradanju v celicah potečejo procesi, značilni za vrste s programiranim prezimovanjem, ki se pozimi ne prehranjujejo. S svetlobno in transmisijsko elektronsko mikroskopijo smo proučili strukturo in ultrastrukturo divertiklov srednjega črevesa M. menardi med prezimovanjem v naravnih habitatih. Samce in samice M. menardi smo nabrali v različnih obdobjih prezimovanja – na začetku (november), na sredi (januar) in ob koncu prezimovanja (marec). Zanimale so nas spremembe v strukturi in ultrastrukturi pri obeh spolih, spreminjanje količine založnih snovi, značilnosti sferitov in pojav avtofagnih struktur, ki odražajo trajanje stradanja med prezimovanjem. Epitel divertiklov srednjega črevesa je bil zgrajen iz prebavnih, sekrecijskih in založnih celic. V strukturi in ultrastrukturi med spoloma ni bilo razlik. Med prezimovanjem so se v epitelnih celicah divertiklov pojavile spremembe, značilne za stradanje. Količina založnih snovi (glikogena in lipidov) se je zmanjšala. Sferiti so imeli med prezimovanjem vse več elektronsko svetlejših, izpraznjenih plasti. Število avtofagnih struktur, stopnja vakuolizacije citoplazme in poraba materiala iz vakuol so se povečali. Ultrastrukturne značilnosti, ki so odraz stradanja med prezimovanjem, so pri M. menardi posledica pomanjkanja in nedostopnosti plena, ki prezimuje v jamah. Nutriente in energijo za vzdrževanje različnih fizioloških procesov, potrebnih za preživetje med stradanjem, so pajki pridobivali s porabo energijsko bogatih založnih snovi, iz mineralnih in organskih sestavin sferitov, z razgradnjo celičnih sestavin v procesu avtofagije in intenzivne vakuolizacije ter priložnostno s prebavo ujetega plena. Ob koncu prezimovanja so se pri eni samici v tkivu z značilnostmi stradanja pojavile velike, elektronsko temne prebavne vakuole, z lipidnimi kapljami, kar je dokaz, da je samica ob koncu prezimovanja ujela plen. Ujetje plena je najverjetneje sovpadlo z zaključkom prezimovanja nekaterih nevretenčarjev v jami in posledično migracijo določenega plena iz jame.
Keywords: avtofagija, prezimovanje, sferiti, srednje črevo, stradanje, ultrastruktura, založne snovi
Published in DKUM: 08.05.2017; Views: 1685; Downloads: 123
 Full text (4,91 MB) |
2. Letna dinamika založnih snovi pri hrošču Laemostenus (Antisphodrus) schreibersii (Coleoptera: Adephaga: Carabidae)Helena Lonjak, 2011, master's thesis Abstract: Laemostenus schreibersii je troglofil iz družine Carabidae, pogost v jamah na območju Slovenije. Vrsta je deloma prilagojena na podzemeljski način življenja. Živi v vhodnih in notranjih delih jam, preferira habitate mezokavernikolnih dimenzij plitvo pod površjem. Pozimi se umakne v globlje špranje površinskega podzemeljskega okolja, kjer prezimuje. Takrat se ne prehranjuje, zato porablja založne snovi. V naši raziskavi smo želeli pojasniti dinamiko porabe založnih snovi pri L. schreibersii med letom. Porabo smo ugotavljali z biokemijskimi analizami količin lipidov (eterska ekstrakcija) in glikogena (antronska reakcija) ter s histološkimi analizami založnih tkiv v maščobnem telesu (merjenje velikosti lipidnih kapelj in deleža lipidov v maščobnem telesu) eno leto vsak neparni mesec. Ugotovili smo, da oba spola med prezimovanjem porabljata lipide. Pri samcih je metabolizem lipidov med letom konstanten, pri samicah pa se izrazito spreminja. Velikost lipidnih kapelj je pri samcih med letom konstantna, pri samicah pa je znatno večja marca zaradi oogeneze, največji je tudi njihov delež lipidov v maščobnem telesu. Med prezimovanjem je raven glikogena najvišja in ostaja enaka, nato pa do julija upada in doseže najnižjo vrednost. Domnevamo, da je visok delež glikogena pozimi povezan s tvorbo antifrizov za zaščito pred nižjimi temperaturami okolja. Na splošno je za vrsto med prezimovanjem bolj pomemben lipidni metabolizem. Energijska dinamika L. schreibersii je kompleksna in vezana na vse aktivnosti hroščev med letom.
Keywords: glikogen, Laemostenus schreibersii, lipidi, maščobno telo, prezimovanje, založne snovi
Published in DKUM: 23.11.2011; Views: 4357; Downloads: 264
Full text (2,96 MB) |
