| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
VKLJUČEVANJE OTROK V POSTOPEK DRUŽINSKE MEDIACIJE
Monika Marn, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Z razpadom partnerskega razmerja staršev, razpade tudi najpomembnejša celica otrokovega sveta in varnega okolja – njegova družina. Od ravnanja staršev ob tem dogodku je odvisno, kako bo razhod vplival na otroka. Če se bivša partnerja odločita za miren razhod, je ena izmed možnosti družinska mediacija, preko katere želijo medianti s pomočjo nepristranskega in nevtralnega mediatorja zaupno rešiti sporna vprašanja, ki izvirajo iz družinskopravnega razmerja. Kljub neformalnosti postopka se je potrebno držati načel, ki so temelj za uspeh in korektnost. Ves čas je v ospredju načelo največjih otrokovih koristi. O vprašanju, ali je otroka primerno vključiti v postopek družinske mediacije, pri nas odloča sodnik, na podlagi subjektivnih kriterijev. Otroka naj se vključi v skladu z njegovo starostjo in zrelostjo, ko je torej dovolj star, da razume pomen postopka in posledice svojih odločitev. Konkretna starostna meja v predpisih ni določena, v praksi je izoblikovano okvirno starostno merilo, da se jih med tretjim in dvanajstim letom vključi pasivno, po dvanajstem letu pa pri odločanju sodelujejo aktivno, a le v postopkih, ki ga zadevajo (npr. stiki, v zadevah glede premoženja staršev ne). Stroka zagovarja stališče, da mora biti otroku dana priložnost izjaviti svoje mnenje, čeprav nasprotniki trdijo, da se s tem preloži odgovornost za odločitve iz staršev na otroke. Otroci in mladostniki lahko sodelujejo na predlog staršev, ali na lastno željo, posredno ali neposredno, a vedno v skladu z načelom prostovoljnosti.
Keywords: družinska mediacija, zakonski spori, razveza, vključevanje otrok, otrokove pravice, največje otrokove koristi
Published: 16.09.2016; Views: 521; Downloads: 86
.pdf Full text (758,54 KB)

2.
Opredelitev pojma običajnega prebivališča po Bruseljski uredbi IIa
Anja Pernat, 2017, master's thesis

Abstract: Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št.1347/2000, t. i. Bruseljska uredba IIa (BU IIa), ureja način določanja mednarodno pristojnega sodišča za razrešitev spora, ki se pojavi v primeru družin z mednarodnim elementom ter postopek priznavanja in izvrševanja tujih sodnih odločb. BU IIa ima prednost pred nacionalno zakonodajo in se uporablja ne glede na vrsto sodišča v civilnih zadevah, ki se nanašajo na razvezo, prenehanje življenjske skupnosti ali razveljavitev zakonske zveze ter na podelitev, izvrševanje, prenos, omejitev ali odvzem starševske odgovornosti. V zadevah starševske odgovornosti, so pristojnosti določene tako, da se kar najbolj upošteva interese otroka kar pomeni, da je v prvi vrsti pristojna država članica, v kateri ima otrok običajno prebivališče. Tukaj se nam kaj hitro postavi vprašanje, kje ima otrok svoje običajno prebivališče, saj lahko pri ugotavljanju le tega nastopijo težave, zlasti v primeru pogostih selitev iz ene države članice v drugo ali če je bila selitev čez mednarodno mejo nedavna. Sodišče mora za vsak posamezni primer ugotoviti, ali ima otrok v neki zadevi običajno prebivališče v zadevni državi članici, in to na podlagi dejstev, ki izhajajo iz okoliščin navedenega otroka. BU IIa tega pojma posebej ne opredeljuje. Pomen izraza je treba razumeti v skladu s cilji in nameni BU IIa. Poudariti je potrebno, da razlaga običajnega prebivališča ne temelji na nobenem pojmovanju običajnega prebivališča iz katere koli izrecne nacionalne zakonodaje, ampak se ji priznava samostojen pomen v skladu s pravom Evropske unije in za namen prava Evropske unije.
Keywords: Običajno prebivališče, Bruseljska uredba IIa, starševska odgovornost, zakonski spori, priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb, mednarodna pristojnost, ugrabitev otrok.
Published: 30.11.2017; Views: 667; Downloads: 105
.pdf Full text (795,93 KB)

Search done in 0.02 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica