| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 11
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
REŠEVANJE KOLEKTIVNIH DELOVNIH SPOROV S POUDARKOM NA SPORIH V ZVEZI S STAVKO
Snežana Markuljevič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela, ki sicer predstavljata celoto. Prvi del obravnava posebnosti kolektivnih delovnih sporov ter način njihovega reševanja. Število sodnih zadev je precej visoko glede na število zaposlenih, delodajalcev in prebivalcev na splošno. Zakonodaja z različnimi sredstvi mora spodbujati mirne načine reševanja sporov. Šele takrat, ko bodo ljudje sposobni in pripravljeni soglasno in v korist obeh sprtih strani rešiti nastali medsebojni spor, se bo dvignila tudi pravna kultura države. Na ta način se bo število vseh, ne le delovnih sporov občutno zmanjšalo. Kolektivno delovno pravo se v primerjavi z individualnim ni toliko razvilo predvsem zaradi pomanjkanja materialnih in procesnih predpisov s tega področja. Posledice navedenega so vidne tudi v sodni praksi, ki ni razvila nekaterih pomembnih institutov ali pa jih je razvila mnogo kasneje. Posebna pozornost je namenjena stavki kot borbeni obliki reševanja kolektivnih delovnih sporov. Stavka je industrijska akcija delavcev, ki s prekinitvijo dela poizkušajo izsiliti od delodajalca določene zahteve. Je individualna pravica delavca, ki se uresničuje na kolektiven način. Zagotovljena je v Zakonu o stavki in v Ustavi, zato jo je potrebno kot človekovo pravico zagotavljati in izvajati. Negativne posledice stavk spodbujajo subjekte in državo, da ustanovijo oblike in načine mirnega reševanja sporov. To obveznost pozna tudi naš Zakon o stavki. Preden se stavka začne, morata stranki poskušati sporazumno rešiti spor. Če tak postopek ni bil uspešen je podana procesna predpostavka za sodno varstvo kolektivnega delovnega spora. Drugi del obravnava pomen pravice do stavke in pogoje za njeno zakonitost. Sledi pregled ustavne ureditve z ustavnimi omejitvami pravice do stavke, ki se povezuje s sodno prakso Ustavnega sodišča. Navaja pa tudi splošne usmeritve in stališča organov mednarodnih organizacij ter primerjavo v drugih državah. Pri tem je opozorjeno na neustrezno reševanje vprašanj v državnih organih in javnih uslužbencih pri nas. Sprememba obstoječega Zakona o stavki je nujno potrebna glede na nove izkušnje in prakso, ki se je do danes izoblikovala. Pri oblikovanju novega zakona bo treba upoštevati vse ratificirane mednarodne konvencije in pakte, ki zavezujejo Slovenijo. Gre za staro, nesodobno področje (kar se vidi predvsem v tem, da imamo še vedno stari jugoslovanski zakon), ki ga je potrebno novelirati in ga ni mogoče odlašati v nedogled. Pripravljen je bil tudi osnutek novega Zakona o stavki, ki pa je zastal.
Keywords: Ključne besede: kolektivni delovni spor, udeleženci, mirne metode reševanja sporov, sodni postopek, pravica do stavke, pogoji za zakonitost, omejitve, mednarodna ureditev, sodna praksa
Published: 16.02.2012; Views: 1901; Downloads: 461
.pdf Full text (807,91 KB)

2.
Prizadevanja za legitimnost delovanja milice
Pavle Čelik, 2010, published professional conference contribution

Keywords: zakonitost, legitimnost, mitingi, milica, policija, protesti
Published: 04.06.2012; Views: 752; Downloads: 57
URL Link to full text

3.
ZAKONITOST STAVKE
Dimitrij Adi Šuc, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Tako kot v drugih državah smo bili tudi v samostojni Republiki Sloveniji priča številnim stavkam, v zvezi s katerimi se je večkrat sprožil spor o zakonitosti le teh. V diplomski nalogi ugotovimo kako in s katerimi predpisi je urejena pravica do stavke v naši pravni ureditvi v primerjavi z mednarodno pravno ureditvijo, v kateri so nepogrešljiva stališča nadzornih teles nekaterih mednarodnih organizacij. Na podlagi pravne opredelitve stavke oziroma pravice do stavke je izpostavljeno vprašanje zakonite stavke v našem pravnem sistemu. Vprašanje zakonitosti stavke je na prvem mestu obravnavano iz ureditve v Ustavi RS, izhodišče obravnavane problematike pa predstavlja predvsem Zakon o stavki ter drugi zakonski predpisi in kolektivne pogodbe. Ob upoštevanju navedenih predpisov in sodne prakse se razkrije cilj diplomske naloge, ki je bil ugotoviti katere predpostavke oziroma kateri pogoji morajo biti izpolnjeni za zakonito stavko, način reševanja spora o zakonitosti stavke ter kakšne pravne posledice nastopijo v primeru nezakonite stavke. Pri tem pa so izpostavljene tudi omejitve, ki se v zvezi s pravico do stavke nanašajo na določen krog subjektov. Na koncu je prikazana primerjava problematike z nemško pravno ureditvijo in praktičen primer spora o zakonitosti stavke v Sloveniji. Kljub ugotovitvi, da Zakon o stavki ne daje enovite pravne podlage za rešitev vseh vprašanj v zvezi s stavko, pa se izkaže, da je dovolj jasen ter ne predstavlja ovire in ne postavlja pretežkih zahtev za izvedbo zakonite stavke. Prav tako pa je vsaj v večini tudi v skladu z mednarodnimi pravnimi normami oziroma stališči.
Keywords: stavka, pravica do stavke, omejitve pravice do stavke, zakonitost stavke, pogoji za zakonito stavko, pravne posledice nezakonite stavke, spor o zakonitosti stavke
Published: 23.08.2017; Views: 959; Downloads: 142
.pdf Full text (1,23 MB)

4.
PRAVICA DO STAVKE: PRAVNA UREDITEV V SLOVENIJI IN NA POLJSKEM
Gregor Goldinskij, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je razdeljeno na tri dele, ki sicer predstavljajo celoto. Prvi del obravnava pravne vire z področja kolektivnega delovnega prava s posebnim oziroma na določbe, ki se nanašajo na industrijske akcije, še posebej na stavko kot eno izmed najprepoznavnejših pojavnih oblik le teh. Pravica do stavke je v obeh državah ustavna pravica. V Sloveniji je urejena v 77. čl. Ustave RS, na Poljskem pa imajo v skladu s 3. odst. 59. čl. Ustave RP sindikati pravico do organiziranja delavskih stavk ali drugih oblik protestnih ukrepov ob upoštevanju omejitev, ki jih določa zakon. Konkretizaciji ustavnih določb sta opredeljeni v Zakonu o stavki, ki se še vedno smiselno uporablja v Republiki Sloveniji na podlagi 4. čl. Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije in na Poljskem v Zakonu iz 23. maja 1991 o reševanju kolektivnih delovnih sporov. Mednarodni akti, ki urejajo stavko so predvsem Konvencija MOD št. 87 o sindikalnih svoboščinah in varstvu sindikalnih pravic, Konvencija MOD št. 98 o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja in Spremenjena evropska socialna listina, ki pa je Poljska v nasprotju z Slovenijo še ni ratificirala. Drugi del obravnava kolektivne delovne spore in na kratko postopek njihovega reševanja. Na Poljskem Zakon iz 23. maja 1991 o reševanju kolektivnih delovnih sporov v 1. čl. slednjega definira kot:»spor med delavci in enim ali več delodajalci, ki se nanaša na delovne razmere, plače ali socialne dajatve, kot tudi sindikalne pravice in interese delavcev ali drugih skupin oseb, ki imajo pravico ustanoviti sindikat«. V primerjavi z Poljsko je bila opredelitev pojma KDS po veljavni slovenski pravni ureditvi doslej lahko le približna. KDS je pravni pojem, ki ga v slovenski pozitivnopravni ureditvi prvič omenja Zakon o delovnih in socialnih sodiščih. Popolna opredelitve KDS v našem pravnem sistemu ni mogoča. Za to obstajata predvsem dva razloga. Prvi je ta, da na področju industrijskih akcij imamo še vedno stari Zakon o stavki in da je Zakon o kolektivnih pogodbah bil sprejet šele leta 2006. Razen stavke naš pravni sistem ne ureja drugih oblik industrijskih akcij. Drugi razlog pa je skromna sodna praksa, ki se ni mogla razviti zaradi zastarele, pomanjkljive zakonodaje. Določen vpliv na raven delovnih sporov ima tudi skromno strokovno izročilo. Tretji del obravnavane teme se začenja z definicijo stavke v obeh pravnih sistemih in analizo pravice do stavke ter njenega razvoja. Nadalje je predstavljena zakonitost različnih pojavnih oblik industrijskih akcij, ki jim predvsem v Sloveniji manjka zakonske ureditve. Sledi analiza postopkov pri organiziranju in izvedbi stavke (formalni in materialni pogoji zakonitosti stavke, organiziranje in napoved stavke, klavzula o socialnem mire ipd.). Za tem so navedene pravne posledice stavke (odpoved pogodbe o zaposlitvi, nadomestilo plače in ostali prejemki). Pred zaključkom pa še sledi prikaz v glavnem neustrezne zakonodaje, ki določa omejitve pravice do stavke delavcev v državnih organih in v javnih službah ter odškodninska odgovornost za škodo zaradi stavke.
Keywords: Ključne besede: pravni viri kolektivnega delovnega prava, kolektivni delovni spor, stavka, pravica do stavke, industrijske akcije, potek stavke, pogoji za zakonitost, pravne posledice stavke, omejitev pravice do stavke nekaterim kategorijam delavcev, odškodninska odgovornost.
Published: 22.08.2013; Views: 2919; Downloads: 440
.pdf Full text (993,75 KB)

5.
Nestrpnost in politika : magistrsko delo
Sara Poteko, 2013, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo se odločili podrobneje obravnavati temo nestrpnosti in politike. Menimo, da se politiki pri svojem delu vedno bolj osredotočajo na svoje interese kot pa na interese in pravice drugih, zato nam je pomembno osvetliti ta problem. Vprašali se bomo, ali se s strani politikov tudi dogajajo določene kršitve, ki posledično vplivajo na človekove pravice, ki so temelj vsake demokratične ureditve. V omenjeni magistrski nalogi smo v začetku opredelili nekatere temeljne pojme, ki bodo pomembni pri pisanju tega dela. Nato smo v nadaljevanju predstavili nekatere temeljne stvari, ki so podlaga za nestrpnost in diskriminacijo. V osrednjem delu smo prikazali politiko in načine njenega delovanja oziroma razmišljanja. Prikazali bomo tudi, na kakšne načine poskuša vplivati na mišljenje drugih ljudi. Za nas bo pomembno izpostaviti določena zakonodajna pravila, ki naj bi omejevala politiko in ji onemogočala nepravilne odločitve. Proti koncu smo se navezali tudi na nekatere druge evropske države, da bi ugotovili, katere mehanizme in kakšno zakonodajo imajo le–te ter kako se te države soočajo z podobnimi težavami. Na koncu smo predstavili našo raziskovalno metodo (anketni vprašalnik) in rezultate, ki smo jih dobili s pomočjo te metode dela. V statističnem delu magistrske naloge smo poskušali predstaviti oziroma ugotoviti mnenja izpraševancev o nestrpnosti in politiki ter njenemu delovanju. Želeli smo tudi ugotoviti, ali izpraševanci menijo, da v Sloveniji nestrpnost predstavlja velik problem in ali dojemajo delovanje politike kot nestrpno. Namen naše magistrske naloge je bil predvsem osvetliti problem nestrpnosti v politiki v naši družbi.
Keywords: nestrpnost, diskriminacija, politika, zakonitost, legitimnost, demokracija, človekove pravice, raziskave, magistrska dela
Published: 08.08.2013; Views: 985; Downloads: 290
.pdf Full text (460,06 KB)

6.
STAVKA V JAVNEM SEKTORJU
Sabina Krancelbinder Krapež, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Stavka je organizirana ustavitev dela kot poostrena oblika kolektivnega boja delavcev za njihove pravice ali cilje, ko pogajanja niso več uspešna. V našem pravu imamo od vseh oblik industrijskih akcij opredeljeno le stavko, ki je po določbi prvega odstavka 1. čl. ZStk »organizirana prekinitev dela delavcev za uresničevanje ekonomskih in socialnih pravic in interesov iz dela«. Organizacija, vodenje ali udeležba v stavki, ob upoštevanju vseh zakonskih zahtev, za delavce ne pomeni kršitve delovne obveznosti, ne sme biti podlaga za disciplinski ali odškodninski postopek in tudi ne sme biti razlog za prenehanje delovnega razmerja. Države in delodajalci sprva niso priznavali delavcem pravice do stavke, nato pa je do priznavanja pravice s časoma prišlo, vendar je vse do danes pravica do stavke zaradi splošnih interesov v primeru nekaterih poklicev omejena (državni uslužbenci, rudarji, železničarji,…). Omejitve pravice do stavke delavcev v državnih organih kot tudi omejitve pravice do stavke delavcev v javnih službah so urejene v ZStk in tudi drugih zakonih. Delavci v državnih organih lahko po zakonu uresničujejo pravico do stavke pod pogojem, da z njo ni bistveno ogroženo uresničevanje funkcije državnih organov in organizacij. Zaradi tega je potrebno s kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom določiti dela in naloge, ki se morejo kot bistvene za uresničevanje funkcij teh organov in organizacij opravljati tudi med stavko. Velja sedemdnevni rok za napoved stavke. Pogoji, pod katerimi se lahko uresničuje pravica do stavke v vojski in policiji, zakon napotuje na ureditev v drugih zakonih (ZPol, ZObr-UPB-1, itd.). Delavci, zaposleni v negospodarskih dejavnostih, to so tisti, ki opravljajo javne službe, kot so na primer dejavnosti v železniškem prometu, pošti, javnem prevozu, ladijskem prevozu, komunali, zdravstvu, šolstvu imajo določene omejitve v zvezi z izvrševanjem pravice do stavke. V javnih službah je potrebno stavko napovedati deset dni pred njenim začetkom.
Keywords: Stavka, pravica do stavke, zakonitost stavke, omejenost stavke, pogoji za »zakonito stavko«, državni organi, javne službe, javni sektor.
Published: 22.08.2013; Views: 2639; Downloads: 370
.pdf Full text (800,77 KB)

7.
PRAVNA UREDITEV STAVKE V REPUBLIKI SLOVENIJI
Anja Majcenič, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Stavka je sredstvo za varovanje interesov delavcev. Od vseh oblik industrijskih akcij je v našem pravu opredeljena samo stavka, ki jo Zakon o stavki v 1. odstavku 1.člena opredeljuje kot organizirano prekinitev dela delavcev za uresničevanje ekonomskih in socialnih pravic in interesov iz dela. Delavci z njo organizirano, kolektivno in zavestno izrazijo svoje nezadovoljstvo. Za ta pravni institut je značilna organizirana ustavitev dela, ki jo vodi predstavniška organizacija delavcev imenovana sindikat oziroma izjemoma drugi subjekti. Dovoljeno jo je izvesti po postopku, ki je določen v posameznih pravnih ureditvah in kot zadnje sredstvo. Pred samo izvedbo stavke je večinoma potrebno izvesti pomiritveni postopek. Ustava Republike Slovenije v 2. odstavku 77. člena dopušča, da se pravica do stavke z zakonom omeji, če to zahteva javna korist, pri čemer je potrebno upoštevati vrsto in naravo dejavnosti. Pravica do izvrševanja stavke delavcev v državnih organih in delavcev v javnih službah je omejena z Zakonom o stavki in posebnimi zakoni, saj delavci s svojim ravnanjem ne škodijo samo sebi in delodajalcu, temveč tudi drugim.
Keywords: stavka, pravica do stavke, potek stavke, pogoji za zakonitost, pravne posledice stavke, omejitve pravice do stavke
Published: 02.12.2014; Views: 860; Downloads: 249
.pdf Full text (859,29 KB)

8.
Ocenjevanje zakonitosti in strokovnosti uporabe prisilnih sredstev v policiji
Gregor Škerlak, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo predstavili in opredelili naloge policije, se osredotočili na izvajanje policijskih pooblastil, s poudarkom na uporabi prisilnih sredstev. Vključili smo načela in stališča, ki jih zajemajo konvencije, zakonski in podzakonski predpisi, standardi, kodeksi, priporočila, ki se nanašajo na človekove pravice in temeljne svoboščine. Analizirali smo tudi določene statistične podatke o uporabi prisilnih sredstev v obdobju 2009 – 2013. Policija pri svojem delu uporablja policijska pooblastila, ki so z zakonom določeni ukrepi, s katerimi se zagotavlja in vzpostavlja red. Med temi pooblastili so tudi prisilna sredstva, katerih oceno zakonitosti in strokovnosti smo predstavili. V diplomskem delu smo predstavili tudi etiko v policiji, naloge policije, policijska pooblastila, nadzor nad delovanjem policije. Prav posebej smo se posvetili prisilnim sredstvom, njihovi uporabi in oceni strokovnosti in zakonitosti uporabe le teh. Naloga opisuje tudi, kdo in kako lahko nadzoruje uporabo prisilnih sredstev. Na koncu smo opravili primerjavo uporabe prisilnih sredstev z zadnjih petih letih, na podlagi poročil policije. Na koncu pisanja naloge smo ugotovili, da je uporaba prisilnih sredstev glede na število uporabe, v večini zakonita in strokovna, glede preverjanja ocenjevanja zakonitosti in strokovnosti pa bi lahko zakonodajalec malo bolj podrobno opredelil nadzor, glede same presoje in učinkovitosti ocenjevanja.
Keywords: policija, policijsko delo, policijska pooblastila, prisilna sredstva, zakonitost, strokovnost, diplomske naloge
Published: 10.06.2016; Views: 1207; Downloads: 135
.pdf Full text (1,30 MB)

9.
DISCIPLINSKA ODGOVORNOST DELAVCA
Nataša Brank, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Disciplinski ukrepi morajo biti izvedeni v skladu z zakonom in po postopku, ki ga le ta predvideva. Poleg zakonitosti postopka pa morajo v podjetjih obstajati tudi lastni pravilniki, ki to področje interno urejajo. Vodenje pravilnih postopkov in izrekanje ukrepov podjetja zna biti zahtevno, vendar nujno, da se delodajalci izognejo kršitvam zakona in morebitnim odškodninskim tožbam. Discipliniranje delavcev, ki dela ne opravljajo dobro, pa je nujno za doseganje dobrih poslovnih rezultatov podjetja. Seveda pa se te ukrepi ne smejo zlorabljati za izkoriščanje delavcev in poseganja v delavske pravice. Zato so v ta namen predpisana pravila in ustrezne zakonske ureditve, da delodajalcu omeji preveč subjektivno in samovoljno uporabo disciplinske oblasti. Delodajalci pa se pogosto znajdejo v položajih, ko od svojih zaposlenih zahtevajo upoštevanje določenih navodil in pravil, dolžnost zaposlenih pa je le ta upoštevati dokler so zakonita in v skladu z pogodbo o delovnem razmerju. Vendar se kjub temu dostikrat zgodi, da delavec ne upošteva njegovih navodil in je tako delodajalec prisiljen uporabiti določene zakonske ukrepe.
Keywords: disciplinska odgovornost, disciplinske sankcije, redna in izredna odpoved o zaposlitvi, kršitve delovnega razmerja, delovno pravo, zakonitost odpovedi delovnega razmerja
Published: 04.07.2016; Views: 446; Downloads: 116
.pdf Full text (212,75 KB)

10.
NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA OBČINE
Nina Dvoršek, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V delovno področje občin spadajo lokalne zadeve, ki zadevajo samo prebivalce občine in jih občina lahko ureja samostojno, državni organi pa izvajajo nadzor nad zakonitostjo dela občine. Država lahko z zakonom na občine prenese tudi opravljanje posameznih nalog državne pristojnosti, pod pogojem, da za to zagotovi potrebna sredstva. V zadevah iz prenesene pristojnosti opravljajo državni organi nadzor tudi nad primernostjo in strokovnostjo dela občin. Občinski organi so dolžni izvrševati te naloge neposredno na podlagi zakona, kar pomeni, da v zvezi s temi nalogami nimajo pravice sprejemati splošnih aktov. Zakonitost obvezuje vsakogar, ki sprejema pravne akte in izvršuje materialna dejanja, da pri tem izhaja iz zakona. To pomeni, da morajo biti v skladu z zakonom tako podzakonski in drugi splošni akti, kot tudi posamični akti in materialna dejanja. Zakonitost se pojavlja v dveh oblikah, v materialni in formalni. Materialno nezakonitost predstavlja neskladje vsebine podzakonskega predpisa ali drugega splošnega akta z zakonom. Pri formalni nezakonitosti pa taki pravni akt ni bil sprejet po postopku, predpisanem v zakonu, oziroma, ga ni sprejel organ, katerega pristojnost določa zakon. Delo občin kot predmet nadzora je treba razlagati široko. Sem štejemo organe, osebe in njihove odločitve. Dejavnost lokalne samouprave obsega izdajanje pravnih aktov, opravljanje materialnih dejanj ter sklepanje aktov poslovanja. Splošni pravni akti občine so statut, poslovnik, odlok, proračun, odredba, navodilo in pravilnik. Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh tako iz lastne pristojnosti kot tudi iz prenesene državne pristojnosti. Stvarno pristojna za odločanje v upravnih zadevah iz izvirne pristojnosti občine sta občinska uprava (na prvi stopnji) in župan (na drugi stopnji). V upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti odločata občinska uprava (na prvi stopnji) in stvarno pristojno ministrstvo (na drugi stopnji) . Za odločanje v upravnih zadevah občine je pristojen tudi občinski svet, ko tako določa zakon ali statut občine. Poleg tega lahko občina z odlokom občinskega sveta podeli javno pooblastilo za vodenje postopka in odločanje v upravnih zadevah iz izvirne pristojnosti občine, kar pomeni, da so za odločanje o upravnih zadevah v občini pristojni tudi nosilci javnih pooblastil. Delo občin je predmet različnih oblik nadzora, od katerih ima vsaka svoj namen in cilje. V skladu s tem ločimo pravni, politični in finančni nadzor. Na državni ravni so organi, ki so pristojni za nadzor nad zakonitostjo dela občine Državni zbor, vlada, ministrstva, upravne enote, Upravno sodišče, Ustavno sodišče, državni tožilec, varuh človekovih pravic in Računsko sodišče, na lokalni ravni pa nadzorni odbor, župan in občinski svet. Mnenja stroke glede ustreznosti veljavne ureditve nadzora nad zakonitostjo dela občin so deljena. Po eni strani lahko glede na obseg določb, ki ne nanašajo na omenjeno področje ter vpetost številnih organov, tako državnih kot lokalnih, ugotovimo, da je ureditev ustrezna. Po drugi strani pa je znano, da se mnoge od teh določb v praksi ne izvajajo in so tako le mrtva črka na papirju. Prav tako dejansko prihaja do številnih nezakonitih ravnanj pri delu občine.
Keywords: občina, nadzor, zakonitost, pravna sredstva, nadzorni organ
Published: 20.09.2016; Views: 736; Downloads: 95
.pdf Full text (660,40 KB)

Search done in 0.37 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica