1. POLOŽAJ, POMEN IN VLOGA INSTITUTA NEPREMIČNINSKE AGENCIJE PRI PROMETU Z NEPREMIČNINAMI V SLOVENSKEM PRAVNEM PROSTORUMatej Džordžević, 2016, undergraduate thesis Abstract: Skozi analiziranje pravnih virov, ki urejajo konstituiranje in delovanje nepremičninskih agencij v slovenskem pravnem prostoru sem ugotovil, da pravni viri, ki urejajo področje konstituiranja in delovanja nepremičninske družbe urejajo to področje na zelo ustrezen način in, da je možno relativno hitro, to je v nekaj tednih, ustanoviti nepremičninsko družbo in jo seveda tudi vpisati v sodni register ter jo narediti sposobno za delovanje na trgu. Hitrost je v veliki meri odvisna predvsem od pripravljenosti samega ustanovitelja in od njegovega sprejemanja odločitev za izpolnitev zakonskih predpostavk, ki so nujne za samo ustanovitev firme in njeno delovanje na trgu. Ugotovil sem tudi, da lahko nepremičninska agencija hitro po vpisu v sodni register postane v celoti sposobna opravljati svojo dejavnost na trgu, ker lahko vse dokumente, ki jih predpisujejo posamezni pravni viri pripravi relativno zelo hitro in jih ni veliko. Seveda je to v veliki meri odvisno od znanja subjektov, ki vodijo to podjetje, največkrat od ustanoviteljev samih. Prav tako sem ugotovil, da se je stanje na področju nepremičninskega posredovanja po sprejemu Zakona o nepremičninskem posredovanju(v nadaljevanju ZNPosr. Ur.l.RS št.42/2003) vsekakor zelo izboljšalo, ker je zakon določil nepremičninskim družbam in nepremičninskim posrednikom pogoje za opravljanje posredovanja, pravila za varno in skrbno poslovanje pri nepremičninskem posredovanju, pristojnosti ministrstva za okolje in prostor, javne evidence o posredovanju z nepremičninami, strokovne podlage za ocenjevanje tržne vrednosti nepremičnine in inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem zakona(1.člen ZNPosr.). V času, ko je bil sprejet Zakon o nepremičninskem posredovanju sem bil direktor nepremičninske agencije in sem se na trgu srečeval z nepremičninskimi agenti, katerih znanje je bilo zelo pomanjkljivo, tako, da sem na svoje oči videl kako neurejeno je bilo stanje na tem področju pred sprejetjem ZNPosr. Večji del poslov nepremičninskega posredovanja je bil v domeni sive ekonomije. To neurejeno stanje je za uporabnike in nepremičninske družbe pomenilo bistveno večjo nevarnost poslovanja in implementacija (ZNPosr.) pomeni za vse sodelujoče na trgu nepremičnin zelo veliko. Natančna določitev pogojev za delo nepremičninskim agencijam je prinesla na to področje predvsem več reda in dala možnost inšpekcijskim službam, da veliko učinkoviteje izvajajo kontrolo poslovanja. To posledično pomeni, da so potencialni uporabniki storitev nepremičninskih podjetij dobili na drugi strani veliko bolj verodostojne pravne subjekte, na katere se lahko pri opravljanju predmetnih storitev veliko bolj zanesejo. Iz prakse lahko trdim, da ta zakon pomeni za integriteto nepremičninskih posrednikov in agencij zelo veliko. Nepremičninske družbe morajo imeti po (ZNPosr) sklenjena zavarovanja, ki krijejo odgovornost nepremičninske družbe za ravnanja vseh nepremičninskih posrednikov in drugih oseb, ki za nepremičninsko družbo bodisi na podlagi pogodbe o zaposlitvi bodisi na drugi pravni podlagi opravljajo posle v prometu z nepremičninami(3. Točka 6. člena ZNPosr.) , kar daje njihovim strankam zagotovilo, da bodo v primeru storjenih napak pri posredovanju izvedenega pravnega posla s strani nepremičninske agencije dobile za to primerno odškodnino. Osebe, ki opravljajo dejavnost posredovanja morajo pridobiti licenco za opravljanje posredovanja v prometu z nepremičninami, kar pomeni, da gredo posredniki, ki delajo za nepremičninske agencije, skozi nek relativno kvaliteten sistem izobraževanja, sploh pa morajo že na začetku imeti zadostno stopnjo izobrazbe, ker drugače sploh ne morejo pristopiti k opravljanju izpita. Dejansko stanje nepremičnine morajo ugotoviti nepremičninske agencije s posebno skrbnostjo, kar pomeni, da morajo na podlagi skrbnega ogleda preveriti ali ima nepremičnina očitne napake oziroma pomanjkljivosti, ki vplivajo na uporabnost oziroma ceno nepremičnine(2. točka 23. člena ZNPosr). Keywords: nepremičninska družba, nepremičninska agencija, Zakon o nepremičninskem posredovanju, posredovanje v prometu z nepremičninami, dejansko stanje nepremičnine, položaj instituta nepremičninske agencije, notar, odvetnik, fizična oseba, preverjanje dejanskega stanja nepremičnine, cenitev nepremičnine, preverjanje pravnega stanja nepremičnine Published in DKUM: 29.05.2017; Views: 1428; Downloads: 106
Full text (1,23 MB) |
2. VLOGA STROKOVNE POMOČI NEPREMIČNINSKIH POSREDNIKOV PRI PRODAJI NEPREMIČNINHelena Kozole, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: Nepremičninski posrednik je po 2. odstavku Zakona o nepremičninskem
posredovanju (ZNPosr) fizična oseba, ki za nepremičninsko družbo opravlja posle
posredovanja na podlagi pogodbe o zaposlitvi, imeti mora licenco pristojnega
ministrstva za opravljanje poslov posredovanja in biti vpisan v imenik
nepremičninskih posrednikov. Posredovanje v prometu z nepremičninami pomeni
opravljanje registrirane pridobitne dejavnosti posredništva v prometu z
nepremičninami, pri čemer posamezni posli zajemajo vse dejavnosti za vzpostavitev
stika med naročiteljem in tretjo osebo, pogajanja in pripravo za sklenitev pravnih
poslov, katerih predmet je določena nepremičnina.
Prav zaradi povečanega obsega dejavnosti v gospodarskem sistemu in normativne
neurejenosti je bil leta 2003 sprejet Zakon o nepremičninskem posredovanju,
katerega glavni namen je bil določiti pravila za varno in skrbno posredovanje v
prometu z nepremičninami, ki jih morajo posredniki upoštevati pri svojem delu.
V diplomskem delu smo se dotaknili pojmov, s katerimi se srečujejo tako ljudje, ki
želijo kupiti ali prodati nepremičnino, kot tudi tisti, ki opravljajo storitve
nepremičninskega posredovanja. Mednje gotovo sodi pogodba o posredovanju, ki jo
skleneta nepremičninska družba in naročitelj, kjer se le-ta zavezuje, da si bo
prizadevala najti in spraviti v stik z naročiteljem tretjo osebo, ki se bo z njim
pogajala za sklenitev določene pogodbe, katere predmet je nepremičnina, naročitelj
pa se zavezuje, da bo nepremičninski družbi plačal za posredovanje, če bo pogodba
sklenjena (1. odstavek 13. člena ZNPosr). Obvezno mora vsebovati tudi podatke o
zavarovanju pred odgovornostjo, nepremičninskega posrednika, ki opravlja določen
posel in stroške ter način plačila za opravljene storitve.
Poleg virov materialnega prava, kamor uvrščamo Stvarnopravni zakonik (SPZ), in so
v njem zapisane vrste stvarnih pravic, vsebina in njihova načela, poznamo še vire
procesnega prava, kjer med temeljni procesni zakon na nepremičninskem področju
uvrščamo Zakon o zemljiški knjigi, kjer so poleg materialnih določb tudi določbe o
zemljiškoknjižnem postopku. Med stvarne pravice, ki so vpisane v zemljiško knjigo,
uvrščamo lastninsko pravico in pravico stvarnega bremena, zemljiški dolg, hipoteko
in stavbno pravico, med obligacijske pa predkupno, odkupno, zakupno in najemno
pravico, pravico prepovedi in odtujitve ter posebno pravico uporabe javnega dobra.
Prav pri lastninski pravici prevladuje napačno mnenje, da je za njen prenos dovolj že
sklenjena prodajna pogodba, vendar pa je za pridobitev lastninske pravice na
nepremičnini s pravnim poslom potreben vpis v zemljiško knjigo, ki se opravi na
podlagi listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo.
Pri prodajni pogodbi, kjer je nepremičnina opredeljena kot predmet pogodbe, mora
biti le-ta opisana tako, da je izključen vsakršen dvom, za katero nepremičnino gre.
Nepremičninska družba mora pred sklenitvijo pogodbe, v zvezi s katero je
posredovala, preveriti pravno in dejansko stanje nepremičnine ter pogodbeni stranki
jasno in razumljivo pisno opozoriti na morebitne pravne oziroma stvarne napake
nepremičnine (1. odstavek 23. člena ZNPosr).
To pomeni, da mora pri opravljanju storitev posredovanja z nepremičninami ravnati s
profesionalno skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Keywords: nepremičninski posrednik, zakon o nepremičninskem posredovanju, nepremičninsko posredovanje, zemljiška knjiga, kupoprodajna pogodba. Published in DKUM: 04.07.2016; Views: 1322; Downloads: 122
Full text (902,42 KB) |
3. ODZIV SLOVENSKIH MANAGERJEV NA TRG NEPREMIČNIN V SLOVENIJI V ČASU FINANČNE KRIZEBreda Doblšek, 2009, undergraduate thesis Abstract: Nepremičnine so del našega vsakdanjika tako pri delu kot doma. Omogočajo nam udobno namestitev, koriščenje nepremičnine, uporabo in občutek varnosti.
S svetovno gospodarsko finančno krizo se je trg nepremičnin tako v svetu kot pri nas zamajal.
Slovenski managerji, ki so neposredno vpeti v trg prometa z nepremičninami v Sloveniji, in ki so bistveno pripomogli k prenapihnjenosti nepremičninskega balona,
so kljub finančni krizi in krizi na področju nepremičnin, ki se je preselila z ameriških na naša tla, in ki so nam jo napovedovali številni strokovnjaki, ostali nanjo nepripravljeni.
Nepripravljenost bančnih, investicijskih menedžerjev in managerjev, ki se ukvarjajo s posredovanjem pri prodaji nepremičnin, se je pokazala predvsem v bančnem in nepremičninskem krču.
Prepočasna in nemalokrat tudi neprimerna odzivnost na zmanjšanje vrednosti nepremičninskega premoženja vodi v podaljševanje nepremičninske agonije.
Svetovna finančna kriza, ki se ji Slovenija ni izognila, je pokazala na pomanjkljivo-
sti znanja za delo v kriznih časih tistih slovenskih menedžerjev, ki neposredno krojijo slovenski nepremičninski trg. Keywords: Zakon o nepremičninskem posredovanju (ZNPosr), Slovenski bančni management, Slovenski gospodarski management, Management nepremičnin, Investitorji, Finančna kriza, Nižje stroškovne cene, Prodajna funkcija, prodajne priložnosti, Marketing Published in DKUM: 14.12.2009; Views: 2710; Downloads: 226
Full text (473,71 KB) |
4. |