Search the digital library catalog

Abstract: Določene verske skupnosti (zlasti muslimani in judje) morajo žival, da jo lahko uživajo, usmrtiti v skladu z verskimi zapovedmi. Bistveno za tak verski zakol je, da žival pred zakolom ne sme biti predhodno omamljena. Po drugi strani pa imamo (tudi zaradi razvoja sodobne tehnologije) možnost predhodnega omamljanja živali pred zakolom. Veterinarji in nekateri drugi strokovnjaki na področju dobrobiti živali ugotavljajo, da je omamljanje pred zakolom tehnika, ki živalim nudi največjo zaščito ob usmrtitvi (čeprav je vsaka usmrtitev problematična z vidika dobrega počutja živali). Pri tem so možni različni načini omamljanja, med drugim tudi reverzibilno omamljanje. Številne DČ, med drugim tudi Slovenija, so z nacionalno zakonodajo določile, da mora biti omamljenje živali izvedeno tudi pri verskem zakolu. Pripadniki verskih skupnosti so mnenja, da se s takšno zapovedjo pretirano posega v njihovo pravico do svobode veroizpovedi in da po eni strani tudi pravilno izveden verski zakol ne povzroči več trpljenja živalim oz. po drugi strani, da ima tudi metoda omamljanja živali pred zakolom številne pomanjkljivosti. Tukaj vidimo konflikt dveh vrednot: dobrobit živali na eni strani in pravico do svobode misli, vesti in vere na drugi. Svoboda misli, vesti in vere je zagotovljena tako na ravni Sveta Evrope in EU kot tudi na nacionalni ravni. Urejena je v 10. členu Listine ter v 9. členu EKČP, v Ustavi RS pa je ta pravica zagotovljena v 41. členu. Pomembno je, da ima vsakdo pravico do svobode misli, vesti in vere, ki vključuje tudi izražanje vere pri obredih. Na drugi strani govorimo o dobrobiti živali. Živali v dandanašnji družbi niso subjekti prava in kot take ne morejo biti nosilke pravic in obveznosti. Pa vendar vemo, da se pogled na njihov status v družbi spreminja. Tem spremembam pa sledijo spremembe v zakonodaji, saj je pravo vedno odraz stanja v družbi. Pomembni zakonodajni akt EU na tem področju je Uredba 1099/2009. Ta uredba po eni strani v 4(1). členu določa, da se lahko živali usmrtijo šele potem, ko so bile omamljene. Že v istem členu, in sicer v 4(4). členu Uredbe 1099/2009 pa je določena tudi izjema od te načelne zapovedi predhodnega omamljanja ravno za zakol v skladu z zahtevami določenih verskih obredov (če je zakol opravljen v klavnici). Uredba 1099/2009 pa v 26(2)(c). členu določa tudi, da lahko DČ sprejmejo nacionalne predpise, ki zagotavljajo obširnejšo zaščito živali pri usmrtitvi kot predpisi iz te uredbe, in to ravno na področju zakola živali v skladu z zahtevami verskih obredov (torej ravno v povezavi s 4(4). členom Uredbe 1099/2009). Zato se moramo vprašati, do kam sodi pristojnost DČ, da sprejemajo strožja pravila za zaščito živali ob usmrtitvi in ali res lahko popolnoma prepovejo verski zakol. S tem vprašanjem in to tematiko so se ukvarjali tako USRS kot ESČP in SEU, izbrane relevantne sodbe pa bodo podrobneje predstavljene v tej magistrski nalogi.
Keywords: dobrobit živali, svoboda misli, vesti in vere, verski zakol, Uredba 1099/2009, test sorazmernosti, Zadeva U-I-140/14-21, Zakon o zaščiti živali.
Published: 24.09.2021; Views: 19; Downloads: 6
Full text (1,42 MB)

Abstract: Nasilje v družini, žrtve katerega so večinoma ženske in otroci, spada med najpogostejše kršitve človekovih pravic in kršitve človekovega dostojanstva ter diskriminacijo žensk. Za problematiko nasilja v družini in boj proti njemu je izjemnega pomena, da se o njem govori. Družba mora ponotranjiti dejstvo, da ne gre za problem, ki spada v zasebno sfero posamezne družine, temveč gre za problem celotne družbe in družbeno odgovornost nosi vsak izmed nas. Potrebno je doumeti pogostost nasilja v družini in se prenehati slepiti o »redkosti« tega pojava, saj je popolnoma mogoče, da je tudi nekdo od naših bližnjih žrtev družinskega nasilja, pa tega ne upa priznati, ker se tako kot večina žrtev boji, da mu nihče ne bo verjel, da pomoči ne bo dobil ali da bo po priznanju samo še huje. Kolektivno družbeno zavedanje in družbena odgovornost sta seveda izjemnega pomena, vendar je za reševanje dotične problematike v prvi vrsti odgovorna država, ki se mora reševanja lotiti celovito. Za obravnavanje nasilja v družini mora zagotoviti celoten zakonodajni in politični okvir, poskrbeti pa mora tudi za uspešno sodelovanje institucij, organov in organizacij, ki predstavljajo državno mrežo izvajalcev pomoči. S posebnimi programi je potrebno pomoč nuditi tudi povzročiteljem nasilja, ki so se nasilnega vedenja naučili tekom življenja, vendar se lahko takšnega vedenja odvadijo in ga spremenijo, če se problema zavedajo, želijo delati na sebi, so pripravljeni na spremembo in imajo ob sebi ustrezno strokovno podporo. Najpomembnejše pa je sporočilo za vse žrtve, povzročitelje nasilja in celotno družbo, da je nasilje popolnoma nesprejemljivo, da zanj ni nikakršnega opravičila ter da je zanj vedno odgovoren izključno povzročitelj sam, nikoli žrtev.
Keywords: družinsko pravo, družina, družinska razmerja, nasilje v družini, zloraba v družini, žrtve nasilja in zlorab v družini, Zakon o preprečevanju nasilja v družini
Published: 10.03.2021; Views: 243; Downloads: 86
Full text (2,19 MB)

Abstract: V burnem letu 1968, ki je pretreslo Evropo in svet, je zamisel posodobljenega ustroja oboroženih sil na vzgledih iz časov narodnoosvobodilnega boja, ko se je bila Zveza socialističnih sovjetskih republik še enkrat lotila discipliniranja socialističnega tabora z vojaško intervencijo, kar je bil za Jugoslavijo hladen tuš, ki je bil streznil snovalce in izvajalce obrambne zasnove. Obstoj Jugoslovanske ljudske armade naj ne bi bil več zadostno jamstvo za ohranitev suverenosti, na vojskovališču naj bi jo bilo mogoče premagati, če bi napadalec zagotovil potrebno številčno in tehnično premoč. Tako so osnovali nov sistem splošne ljudske obrambe, v katerega so nameravali vključiti vso prebivalstvo, bliskoviti vojni pa naj bi se poskušali zoperstaviti z zamislijo dolgotrajne obrambne vojne. Jugoslovansko ljudsko armado je dopolnila nova struktura – teritorialna obramba, ki je delovala podobno kot nekdanji partizanski odredi. Z njo je bil zagotovljen vojaški nadzor nad vsem ozemljem. Bila je množična in sestavljali so jo prebivalci občin, kjer naj bi enote v primeru potrebe tudi uporabili. Enote naj bi bile enonacionalne, visoko motivirane, neobremenjene z nastanitvijo in oskrbo in naj bi bile najbolj celovito povezane s prebivalstvom. Tako zasnovo je 11. februarja 1969 uzakonil zvezni zakon za ljudsko obrambo. Na velikem manevru Svoboda 71 dve leti kasneje so zasnovo teritorialne obrambe preizkusili v praksi. Začel se je pospešen razvoj teritorialne obrambe. Štabi in enote naj bi bili nastajali tudi v podjetjih in krajevnih skupnostih. Republiški štab za teritorialno obrambo se jev začetku imenoval Glavni štab za splošno ljudsko obrambo, na čelu z Bojanom Polakom – Stjenko.
Keywords: Jugoslovanska ljudska armada, teritorialna obramba, splošna ljudska obramba, manever Svoboda 71, obrambna vojna, partizanski odredi, zvezni zakon za ljudsko obrambo
Published: 01.02.2021; Views: 107; Downloads: 8
Full text (1,61 MB)

Abstract: V delu diplomskega seminarja smo se seznanili z javnimi podjetji, podrobneje s financiranjem javnih podjetij. Tako ste lahko prebrali kakšna je razlika med javnimi in zasebnimi podjetji, zakaj so javna podjetja neuspešna v primerjavi z zasebnimi, kako so gospodarske javne službe opredeljene oz. kaj spada pod njih. Navedli smo instrumente financiranja teh podjetij ter kako je zakonsko urejeno to financiranje in delovanje javnih podjetij. V nadaljevanju smo poiskali sezname podjetij, v katerih in Republika Slovenija neposredni lastniški delež. Ta podjetja smo razvrstili v različne skupine za lažje analiziranje po različnih kriterijih, da smo dobili kar se da dobro sliko o lastništvih naše države v teh podjetjih. Za najboljših dvajset podjetij iz tega seznama smo naredili analizo finančnega stanja v preteklem letu ter jih na kratko opisali. Za lažjo primerjavo njihovega poslovanja, smo v tabeli 36 zbrali najpomembnejše podatke o njihovem finančnem poslovanju in odstotku državnega deleža v njih. Za konec smo predstavili Javno komunalno podjetje LOG d.o.o. . Na primeru tega podjetja smo prikazali dejansko financiranje in poslovanje javnih podjetij. Za LOG do.o. smo naredili analize poslovanja v preteklih letih, načrte za prihodnost in strategijo javnega podjetja.
Keywords: Javno podjetje, financiranje javnih podjetij, gospodarske javne službe, instrumenti financiranja, država – lastnica, javno komunalno podjetje, zakon o gospodarskih javnih službah (ZGJS)
Published: 05.01.2021; Views: 199; Downloads: 20
Full text (1,54 MB)

Abstract: V diplomskem delu smo se osredotočili na pojav sive ekonomije, ki je zelo kompleksen, obsežen, kompliciran in ga je težko definirati. Pojavlja se povsod po svetu in verjetno ga bo težko izkoreniniti. Podrobneje pa smo predstavili problem sive ekonomije in dela na črno v kozmetični stroki. V diplomskem delu smo natančneje spoznali pojem sive ekonomije in dela na črno. Poiskali smo razloge za njihov pojav in pregledali posledice, ki pa so lahko tako negativne kot pozitivne. Podrobneje smo predstavili vse nadzorne organe, ki so odgovorni za nadzor dela na črno v Republiki Sloveniji, ter preverili, v kakšnem obsegu izvajajo inšpekcijske nadzore v kozmetični stroki. Naredili smo raziskavo s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga razdelili med osebe, ki se ukvarjajo s kozmetičnimi dejavnostmi. V okviru raziskovalnega dela smo si zastavili štiri raziskovalna vprašanja, s katerimi smo želeli prikazati realno sliko sive ekonomije v kozmetični stroki v Sloveniji. Rezultati anketnega vprašalnika so v večini potrdili naša predvidevanja, saj smo ugotovili, da je že več kot polovica anketiranih v preteklosti že izvajala delo na črno. Ugotovili smo, da zavedanje o slabem inšpekcijskem nadzoru ni poglavitno vodilo za izvajanje le-tega, pač pa prevladuje dejavnik »dodatni zaslužek«. Najbolj pa nas je presenetila ugotovitev, da se kar 89 % kozmetičnih delavcev v svoji karieri ni nikoli srečalo z nadzorom tržnega inšpektorja Tržnega inšpektorata Slovenije.
Keywords: kozmetična industrija/dejavnost, siva ekonomija, delo na črno, inšpekcijski nadzor, Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno
Published: 02.12.2020; Views: 172; Downloads: 24
Full text (730,77 KB)