1. STVARNE SLUŽNOSTIJan Šömen, 2009, undergraduate thesis Abstract: Služnost je pravica uporabljati tujo stvar ali izkoriščati pravico oziroma zahtevati od lastnika stvari, da opušča določena dejanja, ki bi jih imel pravico izvrševati na svoji stvari (služeča stvar). Stvarna služnost je pravica lastnika nepremičnine (gospodujoča stvar), izvrševati za njene potrebe določena dejanja na tuji nepremičnini (pozitivna služnost) ali zahtevati od lastnika služeče stvari, da opušča določena dejanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati na svoji nepremičnini (negativna služnost). Ker gre za stvarno pravico na tuji stvar, to nujno pomeni omejevanje lastninske pravice na služeči nepremičnini. Pomembno je pa izpostaviti, da njen namen in smisel nista v omejevanju lastninske pravice na služeči nepremičnini, temveč v koristi, ki omogoča lažje izvrševanje lastninske oblasti na gospodujoči nepremičnini (servitus fundo utilis esse debet). Stvarna služnost se lahko ustanovi bodisi s pravnim poslom, pogodbo, bodisi z zakonom ali pa na podlagi pravnmočne sodne ali dokončne upravne odločbe. Na smiselno enak način tudi prenehajo. Ker gre za stvarne pravice, ki imajo erga omnes učinek, se morajo vpisati v zemljiško knjigo, kot javno knjigo pravic in pravnih dejstev v zvezi z nepremičninami. V dvomu so služnosti trajne narave. Služnostno pravico je proti nedopustnim posegom vanjo, mogoče obvarovati bodisi z omejeno samopomočjo, s posestno tožbo, ki temelji na stanju zadnje mirne posesti ali pa s služnostno tožbo na temelju same pravice.
Keywords: služnost, stvarna služnost, osebna služnost, pozitivna služnost, negativna služnost, služnostna tožba, nepremičnine, zakon, pogodba, odločba, križanec
Published in DKUM: 21.05.2025; Views: 3; Downloads: 4
 Full text (445,37 KB) |
2. Pravna zaščita in izzivi varstva človekovih pravic prisilno hospitaliziranih oseb v sloveniji : magistrsko deloLara Kolar, 2025, master's thesis Abstract: Prisilna hospitalizacija oseb z duševnimi motnjami predstavlja enega najresnejših posegov v človekove pravice, saj med drugim omejuje tudi pravico do osebne svobode in telesne integritete. Magistrsko delo preučuje pravno ureditev prisilne hospitalizacije v Sloveniji in njeno skladnost z mednarodnimi standardi. Mednarodna in nacionalna zakonodaja določata vrsto norm in zaščitnih ukrepov v zvezi s prisilno hospitalizacijo.
Zakonodaja namreč v določenih okoliščinah dovoljuje odvzem prostosti osebam z duševno motnjo. Poseben poudarek je na pogojih za prisilno hospitalizacijo ter pravnih sredstvih, ki so osebam na voljo za zaščito njihovih pravic. Analiza nacionalne zakonodaje in sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice kaže, da je slovenska ureditev načeloma skladna z mednarodnimi standardi. Magistrsko delo ugotavlja, da je prisilna hospitalizacija dopustna le kot skrajni ukrep (ultima ratio), pri čemer mora biti podvržena sodnemu nadzoru.
Keywords: medicinsko pravo, Zakon o duševnem zdravju, duševne motnje, zdravljenje brez privolitve pacienta, ukrepi obveznega psihiatričnega zdravljenja, oddelek pod posebnim nadzorom, posebni varovalni ukrepi, človekove pravice, pravice oseb z duševno motnjo
Published in DKUM: 19.05.2025; Views: 0; Downloads: 54
Full text (2,01 MB) |
3. Odločanje s pomočjo umetne inteligence: pravni okvir in etična vprašanja v kazenskih postopkih : magistrsko deloEva Filipič, 2025, master's thesis Abstract: Umetna inteligenca prinaša nove izzive in spremembe na področju različnih pravnih panog kot so ustavno, civilno in kazensko pravo, ter podpanogah, kot je pravo varstva osebnih podatkov, ki zahtevajo nove razlage in prilagoditve. Ključno je, da pravni sistemi zagotovijo preglednost razvoja, uporabe in uveljavljanja umetne inteligence, pri čemer se morajo upoštevati temeljne človekove pravice. Tehnologija in novi algoritmi spreminjajo s svojim načinom delovanja in odločanja na temeljne pojme v kazenskem pravu, kot so osumljenec, obtoženec, pošteno sojenje, obrazložitev odločitve, ki skupaj predstavljajo temelj pravne varnosti.
Kljub doprinosu napredka umetna inteligenca prinaša tudi določene nevarnosti, saj je njeno delovanje pogosto nepredvidljivo, njeni pozitivni in negativni učinki pa se med seboj prepletajo. Bistveno je, da se pri uporabi UI ohranja spoštovanje ključnih vrednot, kot sta varstvo zasebnosti in človekovo dostojanstvo, katerih spoštovanje sta zelo pomembni za posameznika, ter imata velik vpliv na družbo. UI lahko pozitivno vpliva na družbo z večjo učinkovitostjo, produktivnostjo in konkurenčnostjo, vendar pa zahteva ustrezne ukrepe za zaščito temeljnih pravic.
Evropska Unija je sprejela že več aktov in smernic za regulacijo UI, med njih spadajo Uredba o splošni zaščiti podatkov, Bela Knjiga o umetni inteligenci, predlog Uredbe o umetni inteligenci, Uredba o kibernetski varnosti, Etične smernice za zaupanja vredno UI, ter akcijski načrt za digitalno izobraževanje.
Posebna previdnost je potrebna pri naprednih sistemih UI, ki temeljijo na poglobljenem učenju, saj obstaja tveganje, da bo prišlo do situacije, kjer nihče ne bo znal pojasniti določenih odločitev sprejetih s strani teh sistemov. V prihodnosti umetna inteligenca zagotovo ne bo mogla zamenjati pravnika, vendar pa bo pravnik, ki zna uporabljati umetno inteligenco lahko zamenjal tistega, ki je ne zna.
V pravosodju so glavne prednosti uporabe UI povečana natančnost, pravičnost in učinkovitost pravnih postopkov. Kljub temu je potrebno zagotoviti, da so njene odločitve pregledne, etične in nediskriminatorne , saj se v kazenskih postopkih pogosto poudarja nepristranskost, ki pa v praksi še vedno ni popolnoma dosežena zaradi podzavestne pristranskosti ljudi. Pri uporabi UI je tako nujno ohranjanje visokih etičnih standardov in varovanje temeljnih človekovih pravic, da ne bi prišlo do negativnih posledic za posameznike in celotno družbo.
Keywords: Umetna inteligenca, kazenski postopek, kazensko pravo, kaznivo dejanje, Kazenski zakonik, Zakon o kazenskem postopku, Evropska Unija.
Published in DKUM: 16.05.2025; Views: 0; Downloads: 24
Full text (1,10 MB) |
4. Pridržanje na podlagi določil Zakona o prekrških na mednarodni športni javni prireditvi Planica : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMitja Jamnik, 2024, undergraduate thesis Abstract: Mednarodna športna javna prireditev v Planici (v nadaljevanju Planica) organizacijsko in varnostno sodi med bolj tvegane prireditve, kar za policijo predstavlja nujno ustrezno odzivnost na aktualne varnostne razmere pri nas in v svetu. Ker gre za množični prihod obiskovalcev na prireditveni prostor pod Poncami, je nujna dobra organiziranost vseh sodelujočih deležnikov. Zato ima policija pri zagotavljanju varnostnega vidika zelo pomembno vlogo in svoje varnostne naloge skrbno načrtuje v sodelovanju z organizatorjem Planice. Njena vloga pri zagotavljanju varnosti udeležencev Planice se začne že precej pred izvedbo same prireditve, in sicer ko organizator prijavi javno prireditev na upravni enoti. Policija namreč sodeluje v postopku izdaje dovoljenja za prireditev, ki ga vodi upravna enota, kjer je bila podana vloga organizatorja. Sodelovanje policije v tem postopku je prvi del njene aktivnosti pri zagotavljanju varnosti na mednarodni športni prireditvi Planica. Je pa njena vloga, gledano z varnostnega vidika, še izrazitejša pri zagotavljanju varnosti na sami prireditvi. V tem delu je njena glavna vloga vzdrževanje javnega reda, pomoč organizatorju ter izvedba morebitnih nujnih začasnih ukrepov in pogojev za razpustitev prireditve ob pogojih, ki jih določa zakon oziroma njena dolžnost, da prireditev ne sme biti motena. Glede na zelo velik obseg nalog, ki jih ima policija na tej prireditvi, je predmet proučevanja v diplomskem delu policijsko pooblastilo za pridržanje oseb. Raziskati smo želeli, v kakšnem obsegu in koliko krat je policija na tej prireditvi uporabila navedeno pooblastilo, ki posega v človekove pravice in temeljne svoboščine, s katerim posega v varstvo osebne svobode posameznika. V tej zvezi smo poleg splošnih policijskih pooblastil, ki jih izvajajo policisti na tej prireditvi, izpostavili in podrobneje obravnavali pooblastilo pridržanja v povezavi z drugim odstavkom 109. člena Zakona o prekrških. Na podlagi proučevanih statističnih podatkov smo ugotovili, da glede na množico obiskovalcev, ki obišče to mednarodno športno prireditve, policija svoje pooblastilo za pridržanje oseb v povezavi z drugim odstavkom 109. člena Zakona o prekrških uporabi relativno malokrat. Menimo, da na to vpliva njeno dobro proaktivno delovanje pred samo izvedbo prireditve in priprave na varovanja prireditve.
Keywords: policisti, pridržanje, prekrški, Zakon o prekrških (ZP-1), diplomske naloge
Published in DKUM: 14.01.2025; Views: 0; Downloads: 30
Full text (1,30 MB) |
5. Moderna zgodovina razvoja pravnega sistema na slovenskem ozemlju : magistrsko deloTadej Makoter Rožmarin, 2024, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi je v ospredju predvsem zgodovinski vidik razvoja celotnega slovenskega pravnega sistema, tako sodnega, kot tudi zakonodajnega. Gre za razpon zgodovinskih obdobij od Avstrijske monarhije, Avstro-Ogrske in vseh kasnejših oblik povezovanja balkanskih narodov, torej Jugoslavije, torej predvsem druga polovica 19. stoletja in 20 stoletje.
Raziskoval bom ustavne ureditve, kako so vplivale na zakonodajo in ureditev, tako civilnega, kot kazenskega, družinskega, upravnega in volilnega, tako javnega kot zasebnega prava. Prav tako se bom osredotočil na pomembnejše posameznike, ki so s svojimi revolucionarnimi idejami in modernejšimi vidiki pomembno oblikovali tok razvoja prava in demokracije. Dotaknil se bom tudi političnih smeri in kako se je glede na ta prepričanja prilagajala zakonodaja in menjavalo vodstvo države.
Pomembni vidik je tudi vpliv na razvoj in uporabo slovenskega jezika, ki ga bom preko dokumentov in arhivskih besedil v magistrski nalogi izpostavil in predstavil. Gre za enega od temeljev oblikovanja narodov in narodnega zavedanja ter oblikovanja uporabe prava v slovenščini in začetka slovenskih pravnih postopkov in sodstva.
Med drugim bom izpostavil tudi pomembnejša ozemlja, na katera je bilo razdeljeno slovensko ozemlje, med različnimi obdobji in vladavino, kajti razvoj velikokrat ni bil enoten na vseh ozemljih, predvsem zaradi različnih vplivov sosednjih dežel in ljudstev ter razlikah v ideologiji prava.
Geografsko gledano se bom najbolj osredotočil ravno na področje današnje Slovenije in okolico, predvsem Avstrijo, nekatere dele Italije in seveda bivše države SFR Jugoslavije, ker se je v moderni dobi ravno v tem času in teh vladavinah slovensko pravo najbolj razvijalo in na koncu koncev postalo samostojen in neodvisen pravni sistem.
Keywords: Ustava, monarhija, kraljevina, republika, pravni sistem, Slovenski jezik, zakon, komunizem, socializem, kapitalizem, temeljna načela, parlament, skupščina.
Published in DKUM: 20.12.2024; Views: 0; Downloads: 74
Full text (1,53 MB) |
6. Davek od dohodka pravnih oseb: primerjava med Slovenijo, Avstrijo in ZDAPija Brglez, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga obravnava sistem obdavčitve pravnih oseb v Sloveniji, Avstriji in ZDA, pri čemer se osredotoča na davek od dohodka pravnih oseb. V nalogi so predstavljene ključne značilnosti obdavčitve, kot so davčne olajšave, stopnje DDPO, vir dohodka in druge. Poleg tega, naloga preučuje tudi vplive, ki jih imajo stopnje davka na gospodarsko rast v državi ter kako se vse tri države razlikujejo med sabo
Keywords: davek od dohodka pravnih oseb, obdavčitev podjetij, Zakon o davku na dohodek pravnih oseb, davčna stopnja, gospodarska rast
Published in DKUM: 22.10.2024; Views: 0; Downloads: 33
Full text (1,61 MB) |
7. Financiranje javnih zavodov na primeru posebnega socialnovarstvenega zavodaLuka Mrdović, 2024, master's thesis Abstract: Javni zavodi v Republiki Sloveniji so osebe javnega prava, ki so ustanovljeni z namenom opravljanja storitev v javnem interesu, na področju negospodarskih dejavnosti, katerih cilj ni pridobivanje dobička. Ustanovijo jih republika, občina, mesto ali druge z zakonom pooblaščene javne pravne osebe. Poleg opravljanja dejavnosti javne službe, lahko javni zavodi opravljajo tudi pridobitno oziroma tržno dejavnost, v kolikor je ta namenjena opravljanju dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen.
Status javnih zavodov ureja Zakon o zavodih kot krovni zakon, ki ga nato na vsakem področju delovanja javnih zavodov nadomestijo področni zakoni. Tako Zakon o socialnem varstvu naprej ureja področje socialnega varstva, ki obsega preprečevanje in reševanje socialne problematike posameznikov, družin in skupin prebivalstva. Socialno varstvene storitve opravljajo javni socialnovarstveni zavodi. Ena izmed oblik javnih socialnovarstvenih zavodov, so posebni socialnovarstveni zavodi za odrasle, ki opravljajo posebne oblike institucionalnega varstva za odrasle duševno in telesno prizadete osebe.
Posebni zavodi lahko poleg opravljanja dejavnosti javne službe, opravljajo tudi tržno dejavnost, vendar morajo prihodke in odhodke glede na dejavnost izkazati ločeno. Torej posebej za dejavnost javne službe in posebej za tržno dejavnost ter na koncu tudi skupaj. Ključni prihodki posebnih zavodov so poslovni prihodki, ki obsegajo prihodke od oskrbnin in prihodke od zdravstvene nege in zdravstvenih storitev. Financiranje posebnih socialnovarstvenih zavodov je sistemsko urejeno in poteka kot plačilo za opravljene storitve. Storitve oskrbe plačujejo uporabniki sami ali s pomočjo svojcev oziroma drugih zavezancev in občin, zdravstvene storitve v teh zavodih pa uporabnikom iz obveznega zdravstvenega zavarovanja zagotavlja ZZZS.
Empiričen del magistrske naloge temelji na primeru SVZ Hrastovec. Ugotovitve magistrske naloge izpostavljajo pomembnost sistema javnega financiranja posebnih zavodov, saj omogoča finančno stabilnost in kakovost njihovega delovanja. Z zadostnim javnim financiranjem se zagotavlja uporabnikom posebnih zavodov ustrezna nega in oskrba, ki je pomemben element socialne države. Analiza virov financiranja je pokazala visoko finančno odvisnost zavoda od javnih virov. Ugotovili smo tudi, da so prihodki, ki jih zavod pridobiva iz tržne dejavnosti v primerjavi s prihodki za opravljanje javne službe nepomembni, saj niso bistveno vplivali na poslovanje zavoda. Ob tem je treba poudariti, da je tržna dejavnost v SVZ Hrastovec opredeljena precej ozko in se je izvaja relativno malo. Prihodki tržne dejavnosti ne zagotavljajo zadostnih sredstev za pokrivanje stroškov zavoda pri ohranjanju visoke kakovosti storitev.
Magistrska naloga na primeru nudi vpogled v strukturo financiranja posebnih socialnovarstvenih zavodov in poudarja predvsem pomen ustrezne alokacije javnih financ za podporo najšibkejšim in pomoči potrebnim skupinam prebivalstva.
Keywords: javni zavod, socialnovarstveni zavod, posebni zavod, zakon o zavodih, zakon o socialnem varstvu, institucionalno varstvo, viri financiranja.
Published in DKUM: 08.10.2024; Views: 0; Downloads: 33
Full text (2,28 MB) |
8. Analiza trga dela v Sloveniji, Romuniji in ZDAMarinela Glavaš, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo je rezultat podrobne analize trga dela za tri poljubno izbrane države, v našem primeru Slovenijo, Romunijo in ZDA. V diplomski nalogi raziskujem probleme, povezane s trgom dela, brezposelnost, pa tudi problem premajhne količine tega produkcijskega faktorja. Začetek predstavlja njegov teoretični del, kjer smo pregledali razloge za različne situacije na trgu dela in analizirali različne možnosti oz. »orodja«, ki jih imajo države na razpolago pri reševanju negativnih posledic, bodisi brezposelnosti ali pomanjkanja delovne sile. Hkrati smo podrobneje analizirali vsako državo posebej, kjer smo ugotovili, da se v nekaterih značilnostih bistveno razlikujejo. Z ekonometrično analizo smo poskušali ugotoviti, katere so tiste spremenljivke, ki najbolj vplivajo na brezposelnost v neki ekonomiji. S pomočjo pojasnjevalnih spremenljivk, kot so rast prebivalstva, neto tuje investicije, rast BDP, inflacija in državni izdatki, smo tvorili regresijsko enačbo po metodi najmanjših kvadratov. Ugotovili smo, da so si države glede na strukturo zaposlenosti nekoliko različne, kar je posledica različnih zgodovinskih okoliščin in socialnega sistema. Skupni so jim zlasti izzivi na trgu dela, ki jih bodo v prihodnosti omejevali novi, dodatni izzivi, zato bo proti njim ključno aktivno ukrepanje.
Keywords: Aktivna politika trga dela, brezposelnost, zaposlenost, Okunov zakon, Phillipsova krivulja, trg dela.
Published in DKUM: 01.10.2024; Views: 0; Downloads: 38
Full text (1,62 MB) |
9. Razvoj aplikacije za anonimno prijavo nepravilnosti znotraj organizacije na podlagi Zakona o zaščiti prijaviteljevMaj Miklav, 2024, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi smo predstavili razvoj aplikacije za anonimno prijavo nepravilnosti na
podlagi Zakona o zaščiti prijaviteljev. V teoretičnem delu diplomske naloge smo preučili in opisali zahteve omenjenega zakona, preučili lastnosti poslovnih procesov ter pomen in korake digitalizacije le-teh. V praktičnem delu diplomske naloge smo predstavili celoten potek razvoja in razvili spletno aplikacijo za anonimno prijavo nepravilnosti na podlagi Zakona o zaščiti prijaviteljev. Prav tako smo raziskali osnovne koncepte in funkcionalnosti platforme Oracle APEX, s pomočjo katere je bila aplikacija razvita. Podpira celoten postopek anonimne prijave nepravilnosti znotraj organizacije, vključno s pogovorom z zaupnikom in prilaganje dokazov v obliki zvočnih, slikovnih in tekstovnih datotek.
Keywords: Zakon o zaščiti prijaviteljev, Oracle APEX, PLSQL, digitalizacija
Published in DKUM: 19.09.2024; Views: 0; Downloads: 46
Full text (1,82 MB) |
10. |
