Search the digital library catalog

Abstract: V magistrskem delu je predstavljena podatkovna struktura imenovana lomljeno drevo. Gre za dvojiško iskalno drevo, kjer se oblika drevesa spremeni po vsakem posegu (operaciji) v drevo. Vozlišče, nad katerim izvajamo poljubno operacijo, je na koncu operacije vedno v korenu drevesa. Postopku, ki vozlišče premakne v koren drevesa, pravimo \emph{lomljenje}. Namen lomljenih dreves je, da so podatki, ki jih pogosto uporabljamo, hitro dostopni. Tako podatki, ki jih večkrat uporabljamo, ostanejo bližje vrha drevesa in jih ob naslednji uporabi hitreje najdemo. Podatki, ki so redko v uporabi, se nahajajo nižje v drevesu. Na podlagi amortizirane časovne zahtevnosti je analizirana hitrost delovanja osnovnih operacij lomljenih dreves. Amortizirana časovna zahtevnost je povprečen čas posamezne operacije v najslabšem zaporedju operacij. V magistrskem delu je predstavljen tudi implementiran program za lomljena drevesa, v katerem so definirane osnovne operacije na lomljenih drevesih. Nazadnje je narejena še analiza hitrosti delovanja operacij implementiranega programa za lomljena drevesa in primerjava lomljenih dreves z drugimi uravnoteženimi drevesi.
Keywords: lomljeno drevo, lomljenje, amortizirana časovna zahtevnost, uravnotežena drevesa
Published in DKUM: 28.10.2022; Views: 763; Downloads: 53
Full text (2,11 MB)
This document has many files! More...

Abstract: Sistemizacija dela je pomemben vir konkurenčne prednosti v podjetjih. V proizvodnih podjetjih, kjer se v današnjem času delovni procesi nenehno spreminjajo zaradi tehnološkega napredka, ima sistemizacija še večjo vrednost. Stari procesi se izboljšujejo, nekatere tehnike postanejo zastarele in se ne uporabljajo več, ustvarjajo se nove metode in nove naprave za izvajanje dela, vse to pa se dogaja hitro in brez premora. Zato so podjetja prisiljena te spremembe spremljati in jih vključiti v delo, vendar to ni vedno enostavno. V diplomskem projektu smo preučili sistemizacijo in vse potrebne elemente za izvedbo. Opredelili smo namen sistemizacije, njeno vsebino in kako se lahko uporabi. Na podlagi analize delovnih mest je mogoče ustvariti nova delovna mesta ali jih preoblikovati, nepotrebna delovna mesta pa se lahko ukinejo. Tako kot se spreminjajo procesi, se ob njih spreminja tudi zahtevnost delovnih mest, ki vpliva na določanje osnovne plače. Obravnavan je problem v izbranem podjetju, kjer zaradi hitrosti in velikega števila sprememb sistemizacija ni bila smiselna in se je sistem samo dopolnjeval. To pa je povzročilo nepreglednost sistema, ki ni bil več primeren za uporabo. Spremembe je treba prikazati v opisih delovnih mest, da imajo zaposleni vse informacije o poteku dela, odgovornostih, nalogah itd. Primerni opisi delovnih mest pa so osnovna podlaga za določanje zahtevnosti in posledično tudi primerne plače, kar je tudi osrednja tema raziskovalnega dela diplomskega projekta.
Keywords: sistemizacija, analiza, zahtevnost, opis dela, plačni sistem.
Published in DKUM: 24.11.2020; Views: 1468; Downloads: 301
Full text (794,88 KB)

Abstract: Učenje naravoslovnih vsebin, kar še posebej velja za predmeta biologija in kemija, zaradi abstraktnosti in strokovnih besed učencem/dijakom predstavlja velike težave. Razumevanje vsebine zapisanih predmetov pri napredovanju po izobraževalni vertikali za učence/dijake postane zahtevnejše. V kolikor bi učitelji v pouk vključili različne aktivne metode poučevanja, s katerimi bi povečali aktivnost učencev in dijakov, bi glede na mnenja udeležencev naše raziskave povečali interes do predmetov biologija in kemija. Pri pouku biologije bi učitelji morali v večji meri izvajati terensko delo v obliki ekskurzij ter taborov in s tem izboljšati odnos učencev/dijakov do narave. V primerjavi s klasičnim poučevanjem terensko delo motivacijsko vpliva na učence/dijake. Pri bioloških in kemijskih vsebinah si učenci/dijaki želijo več aktivnega učenja s samostojnim iskanjem podatkov, več dela v skupinah, parih ali individualnega dela. Slednje je najlažje in najučinkoviteje izvajati s pomočjo eksperimentalnega dela, ki je temeljna učna metoda pouka kemije, žal pa jo učitelji v realnosti izvajajo manj, kot bi jo lahko. Pri izvedbi poskusov in eksperimentov bi se učenci/dijaki morali čim bolj vključevati v delo, saj bi pri tem spodbujali spretnosti, veščine ter miselne dejavnosti. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti odnos učencev/dijakov na Slovenskem Koroškem do biologije in kemije. Želeli smo ugotoviti, ali starost in spol vplivata na odnos do obeh predmetov; kako pomembna sta predmeta biologija in kemija za anketirance, kako zahtevna se jim zdita predmeta biologija in kemija ter kakšno je njihovo mnenje o pouku biologije in kemije glede na starost in spol. Iz rezultatov lahko sklepamo, da se jim predmet biologija zaradi veliko strokovnih besed zdi zahteven. Ugotavljamo, da biologija ni med najbolj priljubljenimi šolskimi predmeti, kljub temu pa jim je pouk biologije v zadovoljstvo. Učenci predmet biologija dojemajo kot življenjsko uporaben, saj jim znanje biologije pomaga zdravo živeti. Iz rezultatov lahko sklepamo, da je predmet kemija zahteven, čeprav se anketiranci vsebine hitro naučijo. Ugotavljamo, da tudi kemija ni med priljubljenimi šolskimi predmeti, je pa zanimiv, saj anketirancem predstavlja izziv.
Keywords: odnos do predmetov, predmet biologija, predmet kemija, starost, spol, učenci, učenje, učna zahtevnost.
Published in DKUM: 29.10.2020; Views: 1179; Downloads: 164
Full text (3,35 MB)

Abstract: Magistrska naloga obravnava benzenoidne sisteme. Predstavljena je uporaba teorije grafov v kemiji in s tem uporabna povezava med kemijo in matematiko. V uvodnih poglavjih so zato predstavljeni osnovni pojmi teorije grafov in kemijski pojmi, ki so potrebni za razumevanje nadaljnje snovi. Benzenoidni sistemi so zanimivi za raziskovanje, saj predstavljajo skupino kemijskih spojin imenovano benzenoidni ogljikovodiki. V nadaljevanju naloge so podane osnovne lastnosti in definicije benzenoidnih sistemov. V uvodu osrednjega dela so navedene definicije Wienerjevega, Szeged in PI indeksa za poljubne in nato še za utežene grafe. Sledi vpeljava vseh treh indeksov povezav s predstavitvijo algoritmov za njihov izračun v linearni časovni zahtevnosti, ki je v nalogi tudi dokazana. Za lažje razumevanje so dodani primeri izračuna na izbranem primeru benzenoidnega sistema.
Keywords: benzenoidni sistem, topološki indeks, Wienerjev indeks povezav, Szeged indeks povezav, PI indeks, uteženi graf, elementarni razrez, kvocientno drevo, linearna časovna zahtevnost
Published in DKUM: 09.01.2018; Views: 1426; Downloads: 107
Full text (1,09 MB)

Abstract: V zaključni projketni nalogi je opisano minimalno vpeto drevo in načini iskanja minimalnega vpetega drevesa v grafu. Predstavljeni in analizirani so trije algoritmi in sicer Primov, Kruskalov in Boruvkin algoritem. Podrobneje so predstavljene tudi programske implementacije teh treh algoritmov. V nadaljevanju je predstavljena praktična uporaba minimalnega vpetega drevesa v vsakdanjem življenju ter opis enega konkretnega primera – postavljanja vodovodnega omrežja. Za izbiro optimalnega algoritma so java programske implementacije algoritmov testirane na 408 testnih datotekah z grafi. Analizirana je odvisnost časovne zahtevnosti algoritma od števila povezav v grafu. Hkrati je predstavljena še primerjava časovne učinkovitosti vseh treh analiziranih algoritmov.
Keywords: minimalno vpeto drevo, uporaba v vsakdanjem življenju, primerjava algoritmov, časovna zahtevnost
Published in DKUM: 22.03.2017; Views: 3655; Downloads: 199
Full text (1,34 MB)