| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
JAVNA NAROČILA V UKC MARIBOR
Patricia Cvetko, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Javna naročila so in tudi v prihodnje bodo igrala pomembno vlogo. Področje javnih naročil ni novost, zato bi sklepali, da ga je s pomočjo dolgoletnih izkušenj moč obvladovati – kar pa ni res. Naročniki se namreč srečujejo s številnimi težavami, med katerimi je potrebno izpostaviti predvsem povečanje raznolikosti in zahtevnosti javnih naročil v zadnjih letih. Za ponudnike pa predstavljajo izzive predvsem vse večja pričakovanja naročnikov o višji kakovosti ponujenih izdelkov in storitev ter nenehen konkurenčni boj. Trenutno ureja to področje Zakon o javnem naročanju ( ZJN-2 ), vendar je samo vprašanje časa, kdaj bo spet prišlo do kakšnih sprememb v zakonodaji. Za boljše obvladovanje področja javnih naročil je najboljši »recept« tisti, ki vsebuje sestavine, kot so npr. centralizacija izvajanja javnih naročil, povečana kontrola izvajanja nabav, jasno opredeljene odgovornosti akterjev izvedbe javnih naročil itd. Da se javno naročanje izvaja zakonito skrbi za to Državna revizijska komisija. Ponudniki namreč velikokrat najdejo »luknje« pri postopkih oddaje javnih naročil in vložijo zahtevke za revizijo.
Keywords: javna naročila, naročnik, ponudnik, Zakon o javnem naročanju, Državna revizijska komisija, zahtevek za revizijo
Published: 04.12.2012; Views: 1259; Downloads: 195
.pdf Full text (1,59 MB)

2.
FORMALNO NEPOPOLNA PONUDBA V PRAKSI DRŽAVNE REVIZIJSKE KOMISIJE V LETU 2013
Nina Vodušek, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Javno naročanje predstavlja pomemben del javnih financ, zato želijo naročniki v postopku javnega naročanja izbrati ekonomsko najugodnejšega ponudnika. Pri tem pa včasih pozabijo, da mora biti ponudba izbranega ponudnika v času izdaje odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika popolna, kar pomeni, da ne sme vsebovati niti formalnih pomanjkljivosti, razen, če so le te tako neznatne, da gre za nebistvene formalne pomanjkljivosti, ki so podrobneje določene v zakonu. V kolikor ponudba vsebuje pomanjkljivosti v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila govorimo o formalno nepopolni ponudbi za katero zakon predpisuje, da morajo naročniki pozvati ponudnika na dopolnitev ponudbe. Vendar pa okviru instituta formalno nepopolne ponudbe niso dovoljeni vsi popravki oziroma dopolnitve, zato sem v svojem diplomskem delu predstavila posamezne pomanjkljivosti, ki jih je dovoljeno dopolnjevati in tiste, ki jim zakon tega ne dovoljuje. V praksi prihaja predvsem do sporov kdaj določeno ponudbo šteti za formalno nepopolno, kdaj gre za ponudbo z nebistvenimi pomanjkljivostmi in kdaj za nepopolno ponudbo, ki je ni dovoljeno dopolnjevati. V svoji diplomski nalogi sem te pojme podrobno analizirala in jih predstavila tudi skozi prakso Državne revizijske komisije v letu 2013.
Keywords: javno naročanje, formalno nepopolna ponudba, nebistvene formalne pomanjkljivosti, popolna ponudba, zahtevek za revizijo
Published: 01.06.2015; Views: 1274; Downloads: 169
.pdf Full text (495,29 KB)

3.
OSEBE, UPRAVIČENE ZA UVELJAVLJANJE KRŠITEV V POSTOPKIH JAVNEGA NAROČANJA
Nataša Mlakar Sukič, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo se ukvarjali z vprašanjem, kdo lahko uveljavlja pravne zahtevke zaradi kršitev pravil o javnem naročanju. Ker se lahko uveljavljajo tri vrste zahtevkov, in sicer zahtevek za revizijo, zahtevek za ničnost pogodbe o izvedbi javnega naročila in odškodninski zahtevek, smo predstavili vsakega posebej, glede na ureditev v pravilih Evropske unije in našo nacionalno ureditev. Za uveljavljanje vsakega izmed teh zahtevkov so določeni posebni pogoji. Pogoji za uveljavljanje zahtevka za revizijo so določeni v Zakonu o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja. Zastavlja se predvsem vprašanje v zvezi z obravnavo aktivne legitimacije, in sicer ali vsakomur omogočiti vložitev zahtevka za revizijo pred Državno revizijsko komisijo za revizijo postopkov oddaje javnih naročil, ali ga omejiti. Ali naj bo aktivna legitimacija permisivne ali restriktivne narave, je odvisno tudi od tega, v čigavem interesu je predpisano posebno pravno varstvo, ali v javnem interesu ali v interesu prizadetih ponudnikov. Sodišče Evropske unije zastopa stališče, da naj pogoji za priznanje aktivne legitimacije ne bodo preveč omejevalni, pri nas pa sta šli zakonodaja in praksa drugo pot. Pojasnili bomo, da je pretirano omejevanje pogojev za priznanje aktivne legitimacije, ki je zgolj procesna predpostavka za začetek revizijskega postopka, v nasprotju z načelom dostopnosti in načelom učinkovitosti, kar je v nasprotju s cilji javnega naročanja in s pravom Evropske unije. Prav tako menimo, da nacionalna zakonska ureditev, ki ima podobne pravne učinke, ni smiselna. Tudi pri uveljavljanju ničnosti pogodbe o izvedbi javnega naročila in pri uveljavljanju odškodninske sankcije zaradi kršitev pravil o javnem naročanju so določeni posebni pogoji. Obstajajo tudi druge številne posebnosti in omejitve pravnega varstva s tega področja, ki jih bomo izpostavili in predstavili.
Keywords: javna naročila, pravno varstvo v postopkih javnega naročanja, zahtevek za revizijo, aktivna legitimacija, interes za dodelitev javnega naročila, škoda, neobstoj aktivne legitimacije, neveljavnost, odškodnina, kršitev prava EU.
Published: 26.10.2016; Views: 1100; Downloads: 99
.pdf Full text (2,05 MB)

Search done in 0.09 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica