1. Konstruiranje vpetja za sistem nizkega izpusta gnojevke na cisternoJan Romih, 2024, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je natančno predstavljena konstrukcija vpetja sistema za nizek izpust gnojevke in nosilca zaklepov za cisterno, ki ustreza tehničnim zahtevam in zagotavlja zanesljivo delovanje. Po analizi cisterne in razvoju več konceptnih rešitev smo izbrali optimalno. Modelirali smo v programu SolidWorks in izvedli računalniško analizo v programu PrePoMax. Rezultati so pokazali, da je vpetje robustno in primerno za predvidene obratovalne pogoje. Pri montaži smo odpravili nekatere nepredvidene težave in sistem uspešno pritrdili. Končni izdelek izpolnjuje vse tehnične zahteve in upošteva omejitve cestno prometnih predpisov.
Keywords: Sistem nizkega izpusta gnojevke, numerična analiza, 3D modeliranje, tehnične zahteve, trajnost, gnojevka
Published in DKUM: 22.10.2024; Views: 0; Downloads: 30
 Full text (3,59 MB) |
2. Profili delovnih zahtev in virov pri izvajalcih zdravstvene nege ter počutje pri delu : magistrsko deloTina Kos, 2024, master's thesis Abstract: Delovne zahteve in viri se na različne načine povezujejo s počutjem pri delu – zahteve pri delu se s počutjem povezujejo negativno, viri pa pozitivno. Interakcijo med navedenima vidikoma dela oz. povezavo le-teh s počutjem pri delu pa smo preverili v pričujoči raziskavi, pri čemer smo uporabili pristop, usmerjen na osebe. Namen je bil torej ugotoviti, ali obstajajo profili delovnih zahtev in virov pri izvajalcih zdravstvene nege ter ali se le-ti med seboj razlikujejo. Podatki so bili pridobljeni v sklopu raziskave v zdravstveni ustanovi konec leta 2022, v analize pa so bili vključeni izvajalci zdravstvene nege. Izvedena je bila analiza latentnih profilov glede na delovne zahteve in vire, pri čemer smo se glede na kriterije odločili za model s tremi profili – profil zahtevnega dela (z visokimi zahtevami in nizkimi viri), profil učinkovitega dela (z nizkimi zahtevami in visokimi viri) ter profil zmernega dela (z bolj zmernimi zahtevami in viri). Profile smo nato primerjali glede na vidike počutja pri delu (izgorelost, depresija in anksioznost, zadovoljstvo, delovna zavzetost, pripadnost organizaciji in telesno zdravje). Razlike so se pokazale na vseh preverjenih vidikih med zahtevnim in učinkovitim ter zmernim in učinkovitim delom, primerjava zahtevnega in zmernega dela pa je pokazala razlike le pri izgorelosti ter depresiji in anksioznosti. Sicer pa so, ob pregledu povprečij, pripadniki profila zahtevno delo svoje počutje ocenjevali slabše v primerjavi z drugima profiloma (višje ravni izgorelosti in depresije in anksioznosti ter nižje ravni zadovoljstva, pripadnosti, zavzetost in telesnega zdravja), kar je bilo skladno s predvidevanji. Potrditve predvidevanj imajo praktične implikacije za ustanovo in oblikovanje dela v zdravstvu ter v teoretičnem smislu prinašajo nov pogled na interakcije med delovnimi zahtevami in viri.
Keywords: delovne zahteve, delovni viri, počutje pri delu, pristop, usmerjen na osebe
Published in DKUM: 11.09.2024; Views: 33; Downloads: 48
Full text (2,78 MB) |
3. The relationship of job demands and resources with employee well-being in an information technology company : a weekly diary studyMaša Hvastija, 2024, master's thesis Abstract: Fluktuacija zaposlenih je dandanes velik izziv za podjetja na informacijsko-tehnološkem področju, saj zaposleni pogosto menjavajo delodajalce. Ustvarjanje okolja, ki spodbuja blagostanje zaposlenih, je ključno za ohranjanje usposobljenega osebja in omilitev izgube talenta. Naša tedenska dnevniška študija, izvedena v avstrijskem IT podjetju (n=52), je raziskala odnos med delovnimi zahtevami, delovnimi viri in blagostanjem zaposlenih, pri čemer smo upoštevali mediacijsko vlogo delovne zavzetosti in načina preživljanja prostega časa. Rezultati so razkrili, da je vpetost pomemben napovednik delovnega zadovoljstva, medtem ko je bila vitalnost negativno povezana s stresom pri delu in čustveno izčrpanostjo. Avtonomija je bila negativno povezana s stresom na delovnem mestu, podpora sodelavcev pa pozitivno povezana z zadovoljstvom pri delu in negativno s stresom pri delu in čustveno izčrpanostjo. Poleg tega je bil delovni pritisk pozitivno povezan s stresom pri delu in čustveno izčrpanostjo, medtem ko se je čustveni napor pozitivno povezoval zgolj s čustveno izčrpanostjo. Slednje ugotovitve poudarjajo pomemben vpliv teh dejavnikov na blagostanje zaposlenih in ponujajo vpogled organizacijam, kadrovskim oddelkom, vodjem in zaposlenim za kultiviranje pozitivnih delovnih kultur in okolij. Takšno delovno okolje lahko spodbuja angažiranost, motivacijo in zadovoljstvo zaposlenih, kar navsezadnje prispeva k organizacijskemu uspehu.
Keywords: delovne zahteve, delovni viri, počutje zaposlenih, delovna zavzetost, prostočasne aktivnosti
Published in DKUM: 06.09.2024; Views: 48; Downloads: 22
Full text (913,91 KB) |
4. The moderating impact of types of caregiving on job demands, resources, and their relation to work-to-family conflict and enrichmentSara Tement, Christian Korunka, 2015, original scientific article Abstract: This research aims to examine for whom combining work and family/caregiving may be most harmful. Employed parents, elder caregivers, and the sandwiched generation were compared with their coworkers without such responsibilities. Based on the job demandsresources model, we assumed that high job demands/low job resources would relate to work-to-family conflict (WFC) and low job demands/high job resources to work-to-family enrichment. However, this effect would depend on employees family/caregiving responsibilities. Using a large sample of Slovenian employees (N = 1,285), we found support for the moderating role of the type of caregiving responsibility between workload and WFC. In addition, the type of caregiving had a moderating effect on the relationship between coworker support and WFC. Support was also found for the differential impact of job resources on work-to-family enrichment. The results therefore indicate the relevance of types of caregiving responsibility in workfamily research and practice.
Keywords: skrb za otroke, skrb za starejše, konflikt med delom in družino, obogatitev, delovne zahteve, delovni resursi, child care, elderly care, work-to-family conflict, enrichment, job demands, job resources
Published in DKUM: 02.08.2024; Views: 93; Downloads: 6
 Link to full text |
5. Pomembnost maksimalne hitrosti sprinta in teka z visokimi hitrostmi z uporabo HIIT v nogometu : diplomsko deloLuka Verbič, 2024, undergraduate thesis Abstract: V nogometu se pričakuje razumevanje fizioloških in lokomotornih ali ne-lokomotornih zahtev. Z razvrščanjem igralcev v smislu funkcionalno-motoričnih sposobnosti se lahko ustvarja učinkovitejše treninge za vse posameznike v ekipi. Izredno pomemben del kondicijske priprave v nogometu je sledenje obremenitev. Ključnega pomena pri kondicijski pripravi nogometašev je, da imajo trenerji jasno sliko pri doseganju ciljev (moč, hitrost, vzdržljivost, regeneracija, reakcija itd.). V procesu treninga je pomembna fizična, tehnična in taktična integracija. Pri vrednotenju MSS (angl. največje hitrosti sprinta) se lahko zanašamo na uporabo GPS (angl. global positioning system) sistemov, saj so pri tem dokazano zanesljivi. V nogometu je potrebno hitrost trenirati na integriran način, kar pomeni povezovanje elementov tehnike, taktike in telesne priprave, ter z vidika pomena preventive pred poškodbami vključevati tudi krivočrtni tek oziroma sprint. V praksi se moramo pri tedenski periodizaciji predvsem zavedati in upoštevati značilnosti in zahteve treh obdobij: faze regeneracije, faze kondicioniranja in faze »tejperinga«. V mesečnem planiranju moramo na sistematičen in načrtovan način iskati dneve (okna priložnosti), kjer so lahko igralci izpostavljeni največjim obremenitvam v smislu moči, vzdržljivosti in hitrosti. Pomanjkanje HSR na treningu in posledično nenadno povečanje le tega med tekmo privede do slabše izvedbe in poveča možnost poškodb.
Keywords: Nogometne zahteve, sledenje, integracija, sprint, tek, HIIT
Published in DKUM: 28.05.2024; Views: 140; Downloads: 23
Full text (2,53 MB) |
6. |
7. Kognitivni in psihofiziološki vidiki izgorelosti : doktorska disertacijaMarina Horvat, 2023, doctoral dissertation Abstract: Pojav izgorelosti je zadnjih nekaj desetletjih pridobil pozornost tako splošne javnosti kot tudi znanstvenega raziskovanja. Čeprav je najpogosteje definiran kot sindrom, ki je povezan z delom, lahko močno zaznamuje posameznikovo delovanje tudi izven delovnega konteksta. V tej nalogi smo se proučevali na kognitivne in psihofiziološke vidike izgorelosti, ki so v literaturi manj raziskani. V empiričnem delu naloge smo se osredotočili na osrednji simptom izgorelosti, tj. izčrpanosti zaradi dela (tako poklicnega kot študijskega) ter delovne zahteve v povezavi s kognitivnim in psihofiziološkim delovanjem, s poudarkom na variabilnosti v srčnem utripu (HRV). Natančneje smo želeli proučiti, kako je izčrpanost povezana z različnimi vidiki kognitivnega delovanja, kako sta zahtevnost nalog in izčrpanost povezani s HRV, ter ali splošna izčrpanost moderira odnos med zahtevami in kognitivnim ter psihofiziološkim delovanjem.
V prvem poglavju je najprej opisano splošno teoretično ozadje, nato pa sledijo tri empirične študije. V prvi študiji, opisani v drugem poglavju, smo s prečnim raziskovalnim načrtom na vzorcu zaposlenih želeli proučiti, kako je izčrpanost povezana s samoporočanimi kognitivnimi težavami ter uspešnostjo reševanja nalog pozornosti in inhibicije. Ugotovili smo, da se izčrpanost povezuje predvsem s samoporočanimi kognitivnimi težavami, medtem ko zanesljive povezave z uspešnostjo reševanja kognitivnih nalog ni bilo. Nadalje smo v drugi študiji, ki jo opisujemo v tretjem poglavju, z dnevniškim raziskovalnim načrtom na vzorcu zaposlenih želeli ugotoviti, kako se delovne zahteve in izčrpanost spreminjata na dnevni ravni ter kakšna je njuna povezava z vsakodnevnimi kognitivnimi težavami in spodrsljaji ter HRV. Ugotovitve te raziskave kažejo, da so dnevne delovne zahteve povezane z izčrpanostjo ter da je ta odnos izrazitejši za tiste z višjo ravnjo splošne izčrpanosti od dela. Rezultati kažejo tudi, da je dnevna izčrpanost povezava z več samoporočanimi kognitivnimi težavami. Dnevna izčrpanost ni bila povezana s HRV, medtem ko je splošna izčrpanost bila povezana z nižjimi vrednostnimi HRV. V zadnji, tretji študiji, ki jo opisujemo v četrtem poglavju, smo navedene odnose želeli proučiti še na eksperimentalni ravni. Na vzorcu študentov smo preverili, kako se različna zahtevnost kognitivnih nalog povezuje s HRV ter kakšna je vloga splošne izčrpanosti v tem odnosu. Izsledki študije kažejo, da je višja zahtevnost naloge povezana s spremembo v HRV, pri tem pa se nakazuje pomembna vloga izčrpanosti v tem odnosu. Nalogo zaključujemo s splošno diskusijo izvedenih študij in navedbo omejitev ter idej za prihodnje raziskovanje.
Ugotovitve izvedenih raziskav dajejo dodatni vpogled v dinamiko odnosa med dnevnimi delovnimi zahtevami in izčrpanostjo v procesu izgubljanja energetskih virov ter pojasnjujejo vlogo splošne izčrpanosti v tem odnosu. Prepoznavanje kognitivnih in fizioloških vidikov izgorelosti je pomembno za razumevanje osnovnih mehanizmov in obravnavo izgorelosti ter razvoj učinkovitih intervencij.
Keywords: izgorelost, kognicija, HRV, delovne zahteve
Published in DKUM: 04.04.2024; Views: 300; Downloads: 138
Full text (3,25 MB) |
8. Osebnostne lastnosti zaposlenega in zahteve delovnega mesta v podjetju Cookinox d. o. o.Katarina Ličen, 2023, undergraduate thesis Abstract: Osebnostne lastnosti edinstveno definirajo posameznika in se razvijajo skozi celotno življenje, zaradi česar so ključni elementi družbene raznolikosti. Različne osebnosti namreč pomenijo diverzijo ljudi, ki se med seboj razlikujejo tudi po osebnostnih lastnostih, ki vplivajo na človekovo odzivanje in delovanje na delovnem mestu ali v okolju. Najlažje jih predstavimo s pomočjo McCraeavejih in Costajevih štirih skupin ali Christopherjevega in Martinovega trikomponentnega modela. Bolj podrobno pa poznamo Big Five model osebnosti, superfaktor osebnosti, 16 osebnosti, temperamente ter 16 faktorjev osebnosti. Osebnost in zahteve delovnega mesta so med seboj povezane, saj slednje opazno vplivajo na način vedenja in uspešnost posameznika na delovnem mestu. Zahteve delovnega mesta vključujejo vse značilnosti delovnega mesta in so tako imenovani napovedovalci načina dela. Slednji namreč napovedujejo in se kažejo pri obremenjenosti z delom, delovni uspešnosti, stopnji pridobljenega znanja, nadzoru lastnih odzivov, posameznikovih sposobnostih in naravi delovne naloge. Delovne zahteve delimo na zahteve po izzivih in ovire pri delu. Zahteve po izzivih prikazujejo premagovanje delovnih ovir, motivacijo za osebno rast, višji dobiček, opravljanje dela in se vedno bolj vpeljujejo v sama podjetja, medtem ko se ovire pri delu lahko pojavljajo redneje ali s časovno spremenjenostjo. Tiste z rednejšim ponavljanjem imenujemo stabilne, saj jih skozi čas posamezniki ne opazijo več. Časovno spremenjene pa imenujemo motnje, saj predstavljajo moteči dejavnik v postopku dela. Z raziskavo smo ugotovili, da ima podjetje Cookinox d.o.o. visoko stopnjo skladnosti osebnostnih lastnosti in zahtev delovnega mesta. Podjetje bi obstoječa neskladja lahko rešilo s svetovanjem usposobljenih zunanjih strokovnjakov, s testi osebnosti, premestitvijo na enakovredno delovno mesto ter z različnimi pogovori.
Keywords: osebnostne lastnosti, zahteve delovnega mesta, neskladje, Cookinox d.o.o
Published in DKUM: 19.03.2024; Views: 243; Downloads: 42
Full text (1,57 MB) |
9. Dejavniki izgorelosti srednješolskih učiteljev: vloga socialnih in čustvenih veščin ter zaznave čustvenih zahtev poklica : vloga socialnih in čustvenih veščin ter zaznave čustvenih zahtev poklicaFrida Golja, 2024, master's thesis Abstract: Srednješolski učitelji lahko v obdobju razvoja kariere izkusijo izgorelost zaradi značilnosti dela, ki povečujejo tveganje nastanka stresnega sindroma. Poučujejo odraščajočo mladino, ki nemalokrat izkazuje odklonilen odnos do avtoritete, kar predstavlja svojevrsten delovni izziv. Poleg tega se učitelji soočajo z različnimi pričakovanji staršev, sodelavcev in nadrejenih ter neizogibnimi konflikti. Delo učitelja v veliki meri vključuje stresorje, vezane na delo z ljudmi. V nalogi se sprašujemo, kateri dejavniki statistično značilno napovedujejo izčrpanost in odtujenost srednješolskih učiteljev. Kot napovednike vključimo spol, starost, delovne izkušnje, splošno delovno obremenitev, oporo nadrejenega, oporo sodelavcev, avtonomijo, zaznane čustvene zahteve, zaznano moteče vedenje učencev, površinsko in globinsko delovanje, spoštovanje individualnosti in odgovornost za odnos. Zanima nas, v kolikšni meri individualni dejavniki, ki vključujejo socialno-emocionalne vidike dela, dodatno pojasnijo varianco izčrpanosti oziroma odtujenosti poleg situacijskih in demografskih spremenljivk. Preverimo tudi, ali odnosna kompetentnost moderira povezavo med zaznanimi čustvenimi zahtevami in izgorelostjo. V raziskavi je sodelovalo 433 srednješolskih učiteljev, ki poučujejo na srednjih šolah različnih regij Slovenije. Za preverjanje hipotez smo uporabili moderirano hierarhično regresijsko analizo. Ugotavljamo, da tako izčrpanost kot odtujenost v pozitivni smeri napovedujejo zaznane čustvene zahteve, splošna delovna obremenitev in površinsko delovanje, v negativni smeri pa opora nadrejenega in odgovornost za odnos z učenci. Poleg tega odtujenost v negativni smeri napoveduje starost srednješolskega učitelja. Ugotavljamo, da imajo delovne zahteve večjo vlogo pri napovedovanju izčrpanosti, pri napovedovanju odtujenosti pa ima poleg tega večjo vlogo tudi odsotnost virov. Individualni dejavniki pojasnijo pomembno prirastno napovedno vrednost izgorelosti; pojasnjujejo dodaten delež variance, ki ga ni mogoče pojasniti s situacijskimi in demografskimi spremenljivkami. Odnosne kompetence se večinoma niso izkazale kot statistično značilen moderator odnosa med zaznanimi čustvenimi zahtevami in izgorelostjo.
Keywords: Izgorelost, socialno-čustvene veščine, srednješolski učitelji, odnosna kompetentnost, čustvene zahteve.
Published in DKUM: 14.03.2024; Views: 420; Downloads: 73
Full text (2,03 MB) |
10. Zakonodajne zahteve in odgovornost medicinske sestre pri dokumentiranju - primerjava seznanjenosti medicinskih sester slovenija-avstrijaMaja Dugi, 2023, master's thesis Abstract: Dokumentiranje v zdravstveni negi je izrednega pomena za varno, kontinuirano in kvalitetno zdravstveno nego, obenem pa je eden redkih instrumentov, s katerim se medicinska sestra lahko zaščiti in s pomočjo katerega lahko dokazuje opravljeno delo. Kljub njeni izjemni pomembnosti se ji zaradi številnih faktorjev namenja v vsakdanji praksi premalo pozornosti, vsaj dokler pomanjkanje le te, ne privede do zapletov. Raziskovalna metodologija v magistrskem delu temelji na kvantitativni metodologiji, ta pa na filozofiji pozitivizma. Za izvedbo raziskave smo uporabili strukturiran anketni vprašalnik, ki smo ga prevedli tudi v nemški jezik. Vseh izpolnjenih vprašalnikov je bilo 118, iz strani zaposlenih v Sloveniji 61, iz strani zaposlenih v Avstriji 57. Podatke smo analizirali in rezultate predstavili s pomočjo tabel in grafov, obdelali pa s pomočjo statističnega programa IBM SPSS 27.0. Zakonodajne zahteve in odgovornosti dokumentiranja medicinskih sester v Avstriji in Sloveniji so v pregledanih segmentih enake, kar smo potrdili z pregledom znanstvene in strokovne literaturo ter s tem ovrgli hipotezo 1. Hipotezo 2 smo potrdili, saj smo ugotovili, da so medicinske sestre v Avstriji statistično veliko bolje kot medicinske sestre v Sloveniji seznanjene z zakonskimi zahtevami na ravni matične države ter s pravno odgovornostjo medicinskih sester v zdravstveni negi (p < 0,05, p = 0), medtem ko se ne glede na državo obojne strinjajo, da negovalna dokumentacija predstavlja pomemben del zdravstvene nege (p > 0,05).Pomanjkljivost dokumentiranja v zdravstveni negi je globalen problem, na katerega bi bilo pomembno opozarjati s strani izobraževalnih ustanov in institucij v katerih smo zaposleni.
Keywords: zakonodajne zahteve dokumentiranja z zdravstveni negi, zdravstvena dokumentacija, medicinska sestra
Published in DKUM: 01.12.2023; Views: 383; Downloads: 60
Full text (1,26 MB) |
