| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 60
First pagePrevious page123456Next pageLast page
1.
UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV V PODJETJU ARGO D.O.O.
Blaž Klinar, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Uvajanje sistema 20 ključev v podjetje Argo d.o.o. je razdeljeno na dva dela, in sicer na teoretični in na praktični del. V teoretičnem delu smo predstavili konkurenčni položaj slovenskih podjetij v primerjavi s centralnoevropskimi proizvodnimi podjetji in različne pristope, ki podjetjem omogočajo izboljševanje poslovanja in zagotavljanje kakovosti ter integracijo teh pristopov v sistemu 20 ključev. Nadalje smo predstavili sistem 20 ključev, in sicer smo vseh 20 ključev posebej opisali, prikazali povezave med ključi, 5 nivojski sistem točkovanja teh ključev, tehnike uvajanja in spremljanja sistema 20 ključev, itn.. Nato pa smo predstavili še motivacijo, kot pogoj za uspešno uvedbo sistema 20 ključev in prikazali različne načine motiviranja. V praktičnem delu smo najprej predstavili podjetje Argo d.o.o., njegove izdelke, poslovanje in cilje. Ker je glavno področje diplomskega dela uvedba sistema 20 ključev v podjetje Argo d.o.o., smo največjo pozornost namenili tej tematiki. V zvezi s tem smo prikazali uvajanje izbranih 4 ključev, in sicer so se uvajali: - ključ 1: Čiščenje in organiziranje - ključ 5: Hitre nastavitve - ključ 9: Vzdrževanje strojev in opreme - ključ 13: Odpravljanje vseh izgub Pri vsakem ključu smo prikazali, kakšno je bilo začetno stanje v podjetju pred uvajanjem le tega, kakšni so bili ukrepi za izboljšave in kakšni so bili končni učinki uvajanja. V sklepu smo združili temeljne ugotovitve in potrdili trditve oziroma hipoteze, ki smo jih podali na začetku diplomskega dela.
Keywords: Zahteve trga, konkurenca, pristopi za zagotavljanje kakovosti in izboljševanje poslovanja, sistem 20 ključev, motivacija.
Published: 04.03.2021; Views: 144; Downloads: 2
This document has many files! More...

2.
Pričakovanja delodajalcev glede kompetenc diplomantov s kadrovskega področja
Adrijana Andonov, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo primerjali kompetence, ki jih delodajalci zahtevajo za zasedbo prostih delovnih mest diplomantov s kadrovskega področja in razvitost teh iskanih kompetenc med študenti Fakultete za organizacijske vede UM. Na podlagi strokovne in znanstvene literature ter javno dostopnih statističnih podatkov smo najprej opredelili pojem kompetenca in kompetentnost, nato pa opisali razvrstitev kompetenc posameznika. V nadaljevanju smo opisali problematiko mladih na prehodu iz izobraževanja v zaposlitev. Teoretični del smo zaključili s predstavitvijo kompetenc na področju kadrovskega managementa. V empiričnem delu smo preko zaposlitvenega portala pridobili informacije o zahtevah delodajalcev na področju zaposlovanja kadrovskega profila, ki nam je približal ter potrdil dejstva in navedbe glede pomembne vloge kadrovika v podjetju. Sestavili smo seznam kompetenc, študenti pa so samoocenili v kolikšni meri so le te med njimi dejansko razvite. Rezultati raziskave so nam pokazali tudi vpliv neformalnega pridobivanja znanj ter izkušenj, ki ga te imajo na samoocene študentov. Glede na številne predloge, ki smo jih navedli menimo, da bi se sam prehod mladih diplomantov na trg dela v prihodnosti smiselno lahko olajšal že z uvedbo malih sprememb na področju izobraževanja, kot je začetek resnega sodelovanja s podjetji. Seveda pa pri tem ne smemo izključiti mladih, za katere menimo, da bi se morali tudi sami prizadevati za pridobitev ustreznega nabora kompetenc, ki bi jim olajšal prehod v zaposlitev.
Keywords: kompetenca, brezposelnost, neformalno izobraževanje, zahteve delodajalca, kadrovski management
Published: 04.11.2020; Views: 206; Downloads: 50
.pdf Full text (921,44 KB)

3.
Stres in izgorelost pri šolskih svetovalnih delavcih: vloga delovnih zahtev in supervizije
Roberta Gvozdić, 2020, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je bil proučiti odnos delovnih zahtev in virov s poklicnim stresom in izgorelostjo pri šolskih svetovalnih delavcih ter pridobiti podrobnejši vpogled v področje supervizije kot enega izmed delovnih virov. V kvantitativni del raziskave je bilo vključenih 176 šolskih svetovalnih delavcev, zaposlenih na osnovnih šolah. Uporabili smo Vprašalnik zaznanega stresa, Vprašalnik za oceno izgorelosti (BAT), Vprašalnik delovnih obremenitev in resursov ter Vprašalnik o bolnikovem zdravju (PHQ-9). Rezultati so pokazali, da delovne obremenitve pozitivno korelirajo s stresom in izgorelostjo, udeleženke kvalitativnega dela raziskave pa kot primer teh izpostavijo predvsem delovne naloge, ki niso neposredno povezane s svetovalno vlogo, in kvantitativno preobremenitev. Na drugi strani se zaznani delovni viri, avtonomija, opora nadrejenih in sodelavcev s stresom in izgorelostjo negativno povezujejo. Medtem ko so delovne obremenitve pozitiven napovednik izgorelosti, slednjo negativno napovedujejo avtonomija in opora sodelavcev. Kljub temu da velika večina svetovalnih delavcev meni, da je supervizija pri njihovem delu potrebna, je zaznati velik razkorak v številu vključenih. Prevladujoči razlog za neudeležbo je, da ta ni omogočena v sklopu institucije. Intervjuvanke zaznavajo velik doprinos supervizije pri delu, med drugim tudi pri obvladovanju poklicnega stresa, vendar rezultati kvantitativnega dela niso pokazali statistično značilnih razlik v stresu in izgorelosti glede na vključenost v proces. Prav tako udeleženost v superviziji ne moderira odnosa med delovnimi obremenitvami in izgorelostjo, medtem ko opora sodelavcev to vlogo izkazuje.
Keywords: šolski svetovalni delavci, izgorelost, stres, delovne zahteve in viri, supervizija
Published: 01.09.2020; Views: 345; Downloads: 120
.pdf Full text (1,27 MB)

4.
Psihosocialni dejavniki tveganja na delovnem mestu kot prediktorji duševnega zdravja zaposlenih
Ines Kuhta, 2020, master's thesis

Abstract: Številne raziskave na področju varnosti in zdravja pri delu poudarjajo povezave psihosocialnih dejavnikov tveganja na delovnem mestu z doživljanjem stresa ter odražanjem tega tako na telesnem kot duševnem zdravju zaposlenih. V pričujoči raziskavi smo se osredotočili na napovedno vrednost nekaterih psihosocialnih dejavnikov tveganja na duševno zdravje zaposlenih. Namen naše raziskave je bilo ugotoviti, ali se prisotnost nekaterih psihosocialnih značilnosti delovnega okolje odraža tudi pri duševnem zdravju zaposlenih. V raziskavi je sodelovalo 199 zaposlenih z različnimi vrstami zaposlitve, ki so izpolnjevali več različnih vprašalnikov: Vprašalnik delovnih zahtev in virov, Vprašalnik delovne negotovosti, Vprašalnik konflikta med delom in družino ter Lestvico duševnega zdravja MHI-18, ki smo jo v ta namen prevedli iz angleškega jezika. Rezultati so pokazali, da so najpomembnejši prediktorji, ki duševno zdravje zaposlenih napovedujejo negativno, konflikt med delom in družino zaradi utrujenosti, ki nastane zaradi dela, sledita pa časovni konflikt med delom in družino, ki nastane zaradi dela in delovna negotovost. Ugotovili smo tudi, da podpora s strani sodelavcev pomembno pozitivno napoveduje duševno zdravje zaposlenih.
Keywords: psihosocialni dejavniki tveganja na delovnem mestu, duševno zdravje, delovne zahteve in viri, delovna negotovost, konflikt med delom in družino
Published: 23.07.2020; Views: 363; Downloads: 103
.pdf Full text (888,06 KB)

5.
Uvajanje novega izdelka v podjetju TPV d.o.o.
Tomaž Rojko, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Ideja za opravljanje diplomske naloge je prišla v času opravljanja prakse v podjetju TPV Prikolice d. o. o., kjer sem se vključil v izdelavo dokumentacije v oddelku kakovosti in tehnološkega razvoja. Prav takrat je podjetje Daimler AG poslalo povpraševanje za želen izdelek. Za področje dela diplomske naloge bom načrtoval postopek uvajanja novega izdelka v podjetju. Pri tem bom zajel področja pridobivanja posla, študijo izvedljivosti, posebne zahteve odjemalcev, planiranje kakovosti, vrednotenje, FMEA, zagotavljanje kakovosti, zvezke zahtev, nabavo KMP opreme, sodelovanje z dobavitelji, plan obvladovanja, vhodno kontrolo, kontrolne liste in vpisne liste, avtokontrolo, tekočo kontrolo, statistično obvladovanje procesov, sodelovanje z odjemalci, izdelavo prototipa, začetni vzorec, potrditev vzorca s strani kupca, odobritev delovnega procesa, izmet in reklamacije, obvladovanje in izboljševanje kakovosti, kazalnike kakovosti, presoje in QRCI metodo. Diplomska naloga bo obsegala predpise s strani podjetja in predstavitve mojega dela pri posameznem sklopu.
Keywords: Novi izdelek, kupec, dobavitelj, zahteve kakovosti, vzorec, reklamacije.
Published: 11.11.2019; Views: 386; Downloads: 71
.pdf Full text (3,50 MB)

6.
Validacija Vprašalnika o delovnih pogojih in počutju ob delu
Anja Banković, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo se osredotočili na validacijo novonastalega slovenskega Vprašalnika o delovnih pogojih in počutju ob delu. Zasnova slednjega temelji na teoriji načrtovanja delovnega mesta oz. natančneje na modelu delovnih zahtev in virov. Vprašalnik je sestavljen iz glavnega dela, ki se nanaša na delovne zahteve in vire ter dodatnega dela o počutju ob delu. Poleg vprašalnika za validacijo smo v testno baterijo zajeli še vprašanje o delovnem zadovoljstvu in vprašalnike BAT, UWES-9 ter Vprašalnik delovnih zahtev in resursov. Podatke smo zbrali na vzorcu 306 zaposlenih (147 moških in 159 žensk), starih med 22 in 66 let. V namen preverjanja faktorske strukture vprašalnika smo ločeno za oba dela vprašalnika najprej izvedli analizo glavnih komponent, nato pa še konfirmatorno faktorsko analizo prvega in drugega reda. Iz glavnega dela vprašalnika smo izločili 6 postavk in na koncu sprejeli 24-dimenzionalni model s tremi sekundarnimi faktorji, za del, vezan na počutje ob delu, pa smo potrdili originalno predpostavljenih 7 primarnih faktorjev z enim nadrednim sekundarnim faktorjem. Preverili smo še zanesljivost in konstruktno ter konvergentno veljavnost, pri čemer smo potrdili hipoteze o povezanosti poddimenzij validiranega vprašalnika z rezultati na vprašalniku BAT, UWES-9, meri delovnega zadovoljstva in poddimenzijami Vprašalnika delovnih zahtev in resursov. Manjša odstopanja v korelacijah in utemeljitve zanje navajamo v poglavju interpretacija, kjer smo argumentirali tudi razloge za izločitev posameznih spremenljivk in izpostavili morebitne problematične postavke. Vprašalnik je torej zanesljiv in veljaven pripomoček za merjenje delovnih pogojev in počutja zaposlenih v večjih organizacijah.
Keywords: delovne zahteve in viri, počutje ob delu, izgorelost, delovna zavzetost, delovno zadovoljstvo
Published: 19.09.2019; Views: 785; Downloads: 385
.pdf Full text (807,91 KB)

7.
Delovne zahteve in viri v povezavi z izgorelostjo med medicinskimi sestrami na oddelkih intenzivne medicine
Ana Pehnec, 2019, master's thesis

Abstract: Izgorelost je pojav s številnimi negativnimi posledicami tako na individualnem nivoju kot na nivoju organizacije. Prisotna je v številnih poklicih, v zdravstvu in na oddelkih z zelo bolnimi, je lahko izgoreli posameznik veliko tveganje. Namen te naloge je zato proučiti izgorelost na medicinskih sestrah, ki delajo na oddelkih intenzivne medicine, ter dejavnike, ki so povezani z izgorelostjo, s tem pa podati smernice ustreznega preoblikovanja delovnega procesa. V analizo smo vključili nekatere demografske značilnosti (npr. spol, starost, izobrazba, delovna doba, oblika zaposlitvene pogodbe, vodilni položaj, krajši delovni čas, izmensko delo, število opravljenih delovnih ur v dnevu in tednu, število dni od zadnjega prostega dne) ter delovne zahteve in vire. Vprašalnik delovnih zahtev in virov smo po fokusnih skupinah, v katerih je sodelovalo 16 udeleženk, ustrezno priredili za točno specifično poklicno skupino, na kateri so bile opravljene analize. Naš vzorec je sestavljalo 126 medicinskih sester, ki so zaposlene na oddelkih intenzivne medicine v Sloveniji. Opravili smo več multiplih regresij in ugotovili, da sta najpomembnejša napovednika izgorelosti čustvene in kvalitativne zahteve. Dodatne analize so pokazale, da opora zdravnikov pomembno zmanjšuje izčrpanost pri medicinskih sestrah, medtem ko avtonomija pomembno zmanjšuje oslabljen kognitivni nadzor.
Keywords: izgorelost, delovne zahteve in delovni viri, medicinske sestre, oddelki intenzivne medicine, BAT vprašalnik
Published: 29.08.2019; Views: 710; Downloads: 233
.pdf Full text (1,52 MB)

8.
Funkcijska zasnova avtonomnega avtomobila
Teodor Varga, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga obravnava problem funkcijske zasnove avtonomnih avtomobilov. V nalogi bo izdelana zgradba avtonomnega avtomobila, ki je lahko osnova za nadaljnje načrtovanje tovrstnih vozil. Naloga obsega predstavitev avtomobilov, kot jih poznamo danes, in predstavitev avtonomnega vozila ter zakonske podlage za izdelavo takšnega vozila. V nalogi so prav tako zajeta predvidevanja glede potreb bodočih uporabnikov, predstavljena je zgradba in posamični deli avtomobila, kot ga poznamo danes. Izločeni oziroma preoblikovani so tisti deli vozila, ki so sprememb potrebni, na koncu pa je predstavljena nova funkcijska zgradba avtonomnega vozila. Metode raziskovanja naloge temeljijo na analizi vsebine in analizi podatkov, delno pa tudi na lastnih izkušnjah. Glavni rezultat je izdelana funkcijska zasnova avtonomnega vozila.
Keywords: zgradba avtonomnih vozil, avtonomna vozila, funkcije avtonomnih vozil, uporabniki avtonomnih avtomobilov, zahteve uporabnikov avtonomnih vozil
Published: 11.07.2019; Views: 529; Downloads: 80
.pdf Full text (5,88 MB)

9.
MERJENJE IZGORELOSTI: VALIDACIJA SLOVENSKE OBLIKE VPRAŠALNIKA ZA OCENO IZGORELOSTI
Tjaž Polajžer, 2019, master's thesis

Abstract: Pretekle nejasnosti in kritike v povezavi z merjenjem izgorelosti predstavljajo v trenutnem času povod za razvoj novih merskih pripomočkov, s katerimi bi čim bolj veljavno preučevali koncept izgorelosti. Raziskovalci na Univerzi v Leuvnu (Belgija) so razvili in validirali nov vprašalnik za oceno izgorelosti (ang. Burnout Assessment Tool – BAT), ki opredeljuje štiri primarne dimenzije sindroma (izčrpanost, mentalna odtujenost, čustvena oškodovanost, kognitivna oškodovanost). Zaradi ustreznih psihometričnih značilnosti izvirne različice Vprašalnika za oceno izgorelosti BAT smo za namene magistrske naloge naveden merski pripomoček prevedli in prilagodili za slovensko jezikovno ter kulturno okolje. Nadaljnji cilj magistrskega dela je bil preveriti faktorsko strukturo slovenske oblike vprašalnika, njegove psihometrične lastnosti in povezave z nekaterimi sorodnimi konstrukti (npr. MBI, UWES-9, DUWAS). S takšnim izhodiščem smo želeli oceniti, ali je slovenski prevod Vprašalnika za oceno izgorelosti BAT psihometrično ustrezen za uporabo v slovenskem okolju. V raziskavo je bilo vključenih 233 zaposlenih posameznikov (od tega 39,5 % moških), starih od 22 do 62 let (M = 39,11), z različno izobrazbo, zaposlitvenim statusom in obliko delovnega razmerja. Uporabljena je bila testna baterija vprašalnikov iz področij izgorelosti, delovne zavzetosti, deloholizma, delovnih zahtev in depresije. Analiza notranje strukture Vprašalnika za oceno izgorelosti BAT je potrdila obstoj večdimenzionalne in hierarhične strukture, ki se ujema s teoretičnim modelom, vendar določeni indikatorji kažejo na potrebo po posameznih modifikacijah postavk. Za slednje podajamo konkretne predloge sprememb in osvetlimo možne vzroke za njihovo neustreznost v slovenskem okolju. Nadalje povezave z merami vključenih konceptov in dodatne faktorske analize ponujajo dokaze o konstruktni veljavnosti vprašalnika BAT, pri čemer potrjujemo konvergentnost in diskriminativnost konstrukta.
Keywords: izgorelost, Vprašalnik za oceno izgorelosti, validacija, delovna zavzetost, deloholizem, delovne zahteve, depresija
Published: 21.05.2019; Views: 893; Downloads: 257
.pdf Full text (1012,73 KB)

10.
Digitalizacija dokumentarnega gradiva na Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja
Martin Goričan, 2019, bachelor thesis/paper

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili postopek digitalizacije fizičnega dokumentarnega gradiva na Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja. Digitalizacija v javnih ustanovah mora slediti postopkom, kot jih narekujejo relevantna zakonodaja, uredbe in pravilniki, zato smo v teoretičnem uvodu opisali ključne zakonodajne zahteve prehoda v elektronsko upravljanje dokumentacije ter opredelili bistvene pojme. Na Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja se upravlja z obsežno količino fizične dokumentacije, postopki upravljanja z gradivom pa so časovno zamudni. Hrani se vso izvorno fizično dokumentarno gradivo, saj digitalizirani dokumenti nimajo pravne vrednosti, ker Agencija nima sprejetih notranjih pravil. Kot rešitev smo predlagali uporabo obstoječe tehnologije za digitalizacijo fizične dokumentacije in približevanje postopka načelom Enotnih tehnoloških zahtev. Pretvorba poenostavi upravljanje z dokumentacijo in zaposlenim skrajša čas, ki ga potrebujejo za iskanje in dostavo dokumentov javnim uslužbencem. S sprejetjem notranjih pravil pa bi Agencija lahko prešla na popolno brezpapirno poslovanje.
Keywords: življenjski cikel dokumentov, notranja pravila, dokumentni sistem, fizično dokumentarno gradivo, Enotne tehnološke zahteve, elektronska hramba
Published: 04.04.2019; Views: 538; Downloads: 94
.pdf Full text (1,31 MB)

Search done in 0.14 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica