| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


21 - 30 / 48
First pagePrevious page12345Next pageLast page
21.
Primerjava usposabljanj oseb, zadolženih za osebno varovanje v javnem in zasebnem sektorju
Boštjan Grm, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo proučevali usposabljanje oseb zadolženih za osebno varovanje v javnem in zasebnem sektorju. Predstavili pa smo tudi usposabljanje Close Protection Unit (CPU) mednarodne mirovne civilne misije Združenih narodov (UN) UNMIK na Kosovu in ga primerjali z usposabljanjem policist specialist – varnostnik Centra za varovanje in zaščito (PSV CVZ). Ugotovili smo, da morajo osebe zadolžene za osebno varovanje imeti številne sposobnosti in znanja, ki jim omogočajo svoje delo opravljati strokovno. Ugotovili smo, da se usposabljanja v zasebnem in javnem sektorju med seboj razlikujejo. Razlike so opazne predvsem v obsegu učnih vsebin ter seveda v obsegu učnih ur. V zasebnem sektorju usposabljanje za varnostnika telesnega stražarja traja 130 ur, v javnem sektorju pa usposabljanje za PSV CVZ traja 528 ur. V obeh sektorjih so natančno določeni pogoji kdo lahko pristopi k usposabljanju za osebo zadolženo za osebno varovanje. Ti pogoji so vezani predvsem na doseženo stopnjo izobrazbe, delovno dobo, zahtevan je izpit B kategorije, dovoljenje za posest in nošenje orožja itd. Ob primerjanju usposabljanja služb UNMIK CPU in CVZ pa smo ugotovili, da je CPU UNMIK bilo za sprejem v učno enoto potrebno opraviti zelo zahteven test iz streljanja, prav tako pa je razlika tudi v usposabljanju za rokovanje z orožjem. V UNMIK CPU se je potrebno kvalificirati za rokovanje in streljanje s kratkocevnim orožjem, pa tudi z brzostrelko ter jurišno puško, kar pri usposabljanju za PSV CVZ ni potrebno. Razlika je opazna tudi pri usposabljanju v prvi pomoči in tehnikah samoobrambe. CVZ obravnava temo prve pomoči dokaj široko, med tem ko se v CPU UNMIK več ali manj koncentrira na "strelne rane", "poškodbe telesa ob eksploziji" oziroma krvavitve nasploh ter srčne zastoje. Področje samoobrambe pa je v okviru usposabljanja v CPU UNMIK vezano predvsem na pridobitev določenih specifičnih znanj.
Keywords: varnost, nacionalna varnost, zasebna varnost, zagotavljanje varnosti, varovanje, javni sektor, zasebni sektor, policija, varnostniki, telesni stražarji, vojska, usposabljanje, primerjave, diplomske naloge
Published: 25.10.2016; Views: 1695; Downloads: 68
.pdf Full text (1,12 MB)

22.
Varnostni problemi na Bledu v času turistične sezone
Jure Mihelčič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Slovenija je turistična država, ki ima tudi nekaj svetovno znanih turističnih krajev. Bled s svojimi znamenitostmi zagotovo spada med vrhunske slovenske turistične destinacije. Veliko število tako domačih kot tujih turistov pa prinaša določena varnostna tveganja, ki so značilna za turizem in turistične kraje. V diplomskem delu smo predstavil vire ogrožanja in vrste deviantnih ter kaznivih ravnanj, ki so značilna za turistične kraje. Pregledali smo razloge in vzroke, zaradi katerih turisti na svojih potovanjih postanejo žrtve različnih kaznivih dejanj. Opisali smo institucije, ki so v turističnih krajih po Sloveniji zadolžene za zagotavljanje varnosti, pa tudi, na kakšen izpolnjujejo svoje obveznosti. Cilj naše raziskave je bil, dognati, ali je v času turistične sezone na območju Bleda število prijavljenih kaznivih ravnanj večje kot v preostalem delu leta. Izkazalo se je, da število prijavljenih kaznivih ravnanj na Bledu v juliju in avgustu dosega skoraj polovico prijavljenih kaznivih dejanj v celem letu. Poleg tega smo skušal ugotoviti, ali so za območje Policijske postaje Bled v času turistične sezone značilna določena kazniva (odklonska) ravnanja, povezana s turisti. Izkazalo se je, da so turisti na Bledu najpogosteje žrtve kaznivih dejanj, povezanih s tatvinami in vlomi. Kot storilci se turisti pojavljajo v prekrških zoper javni red in mir in prekrških v cestnem prometu. Slednji imajo velikokrat za posledice prometne nesreče z manjšo materialno škodo. V zaključnem delu naloge smo ponudili tudi nekaj rešitev, ki bi po našem mnenju pripomogle k zmanjšanju varnostnih tveganj na Bledu kot turističnem kraju.
Keywords: turizem, turistična sezona, varnost, zagotavljanje varnosti, kriminaliteta, preprečevanje kriminalitete, statistični pregledi, diplomske naloge
Published: 08.12.2016; Views: 764; Downloads: 79
.pdf Full text (902,26 KB)

23.
Celovit pristop organizacije javnih dogodkov z vidika zakonodaje in zagotavljanja varnosti
Kristina Privšek, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi je predstavljen celovit pristop k organizaciji javnega dogodka s poudarkom na zakonodaji in varovanju. Pri načrtovanju dogodka je treba poleg upoštevanja zakonodaje in predpisanih postopkov posebno pozornost posvetiti zagotavljanju varnosti tako obiskovalcev kot nastopajočih in drugih udeležencev, upoštevajoč predvideno strukturo obiskovalcev in nastopajčih, pozicijo, gradnjo in opremljenost objekta oziroma prostora samega, prometno-logistične povezave ter najrazličnejše druge, tudi nepredvidene dejavnike. Opisani so postopki in načini pridobivanja ustreznih dovoljenj, zagotavljanja varnosti na javnih dogodkih oz. prireditvah z različno stopnjo tveganja. Javni dogodki se namreč ocenjujejo s stopnjo tveganja na podlagi Uredbe o obveznem organiziranju službe varovanja na javnih prireditvah. Zagotavljanje varnosti je eden od najpomembnejših vidikov organizacije javnih dogodkov in hkrati temeljni pogoj za njihovo uspešno izvedbo.
Keywords: organizacija, načrtovanje, prireditve, javne prireditve, varnost, zagotavljanje varnosti, pravna ureditev, diplomske naloge
Published: 07.12.2016; Views: 723; Downloads: 104
.pdf Full text (2,55 MB)

24.
Javno mnenje prebivalcev Mestne občine Maribor o institucijah pluralne policijske dejavnosti
Matjaž Krček, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Vsak dan smo v stiku z inštitucijami pluralne policijske dejavnosti, večinoma se niti ne zavedamo da smo v stiku. Ko se sprehajamo po mestu smo pod nadzorom kamer, ki jih upravljajo zasebna varnostna podjetja, ko gremo na cesto smo pod nadzorom policije, ko kupimo kakršnokoli tujo dobrino je ta moral iti skozi roke carine, ipd. Vse te inštitucije pluralne policijske dejavnosti delajo po programu nacionalne varnosti in skrbijo za državljane Republike Slovenije. Vsaka deluje na svojem področju, ena področja se sicer med seboj prekrivajo med inštitucijami, v teh primerih je tudi urejeno kako sodelujejo inštitucije med seboj. Večina inštitucij policijske dejavnosti je državnih, obstajata pa tudi dve zasebni, za katere se vsak posameznik odloči če jih bo uporabil ali ne. Zasebni inštituciji policijske dejavnosti sta zasebno-varnostna podjetja in detektivi, obe inštituciji ponujata usluge v zameno za plačilo teh uslug. V mestni občini Maribor delujejo vse inštitucije pluralne policijske dejavnosti in imajo tudi svoje uprave, sedeže podjetij, poslovne enote, ipd.. Maribor kot drugo največje slovensko mesto ima približno 100,000 prebivalcev. Maribor je strateško zelo pomembno mesto, zaradi tranzita, ki pa slabo izkorišča v sebi prid. Bližina Hrvaške in Avstrijske meje pomeni, da mora biti policijska in carinska uprava številčna za nadzor prometa in tovornega prometa. Mestna občina Maribor ima tudi svoje redarstvo, ki opravlja svoje naloge, čeprav ne uživa podpore prebivalstva, kar se tudi lahko reče za ostale inštitucije pluralne policijske dejavnosti. Večina prebivalcev Maribora ima negativne izkušnje z njimi, sploh med nogometnimi tekmami in protesti, si je predvsem policija pridobila negativno podobo. Mnogi prebivalci Maribora so tudi mišljenja, da ne potrebujemo toliko različnih inštitucij policijske dejavnosti in da so pod vplivom korupcije in da ščitijo koruptivne državnike.
Keywords: policija, policijska dejavnost, občinsko redarstvo, vojska, pluralna policijska dejavnost, Maribor, varnost, zagotavljanje varnosti, diplomske naloge
Published: 07.12.2016; Views: 616; Downloads: 28
.pdf Full text (825,05 KB)

25.
Zagotavljanje varnosti v lokalnem okolju
Gašper Pečar, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V zadnjem desetletju je prišlo v Sloveniji do korenitih družbenih sprememb: gospodarske krize s številnimi negativnimi posledicami, nazadovanja v gospodarstvu, naraščanjem brezposelnosti ter revščine, v zadnjem času iščemo rešitve tudi za migracijske tokove. Vse negativne posledice povečujejo možnosti za kriminaliteto na nekaterih področjih preprečevanja in zatiranja kriminalitete, zato zahtevajo učinkovite ukrepe zagotavljanja varnosti. V diplomski nalogi nas je zanimalo, kako se zagotavlja varnost v lokalnem okolju. Naloga je razdeljena na dva dela. V teoretičnem delu smo opredelili lokalno skupnost, pojasnili organizacijo Slovenske policije, predstavili občino Oplotnica, povzeli rezultate predhodnih raziskav s področja zagotavljanja varnosti v lokalnih skupnostih, osvetlili pomen delovanja policije v lokalni skupnosti, predstavili pomen drugih organov (varnostnega sosveta, občinskih redarjev idr.), povzeli varnostni načrt Občine Oplotnica, predstavili trende varnostnih pojavov v obdobju 20132015 in predstavili vlogo lokalne policije, opredeljeno v Resoluciji o preprečevanju in zatiranju kriminalitete. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljali, kako varno se počutijo občani, kakšna so njihova pričakovanja od varnostnih organov, subjektov in institucij, kakšno mnenje imajo o policiji idr. Uporabne informacije smo preko razgovora pridobili tudi od vodje policijskega okoliša. Čeprav so navedeni družbeni premiki državnega in celo mednarodnega pomena, je kakovostno zagotavljanje varnosti na lokalni ravni pomembno in smiselno zaradi nešteto možnosti sodelovanja med prebivalci in varnostnimi organi, možnosti neformalnega opazovanja, nadzora in hitrega odziva, tesnejše vpetosti policije ter drugih organov v življenja občanov ter s tem hitrejšega pretoka informacij ter ukrepanja. Predhodne raziskave in tudi naša potrjujejo, da je zagotavljanje varnosti zelo učinkovito tudi na področju preprečevanja kriminalitete.
Keywords: varnost, zagotavljanje varnosti, lokalna skupnost, občine, program varnosti, preprečevanje kriminalitete, policijsko delo v skupnosti, občinsko redarstvo, varnostni sosveti, diplomske naloge
Published: 11.01.2017; Views: 958; Downloads: 134
.pdf Full text (1,32 MB)

26.
Urbanizem in kriminaliteta
Mitja Pelcl, 2016, master's thesis

Abstract: Urbano okolje je okolje večine danes živečih ljudi (Polič, 2002), pri čemer število svetovnega prebivalstva vseskozi narašča. Visoka koncentracija ljudi na razmeroma omejenem prostoru pa pomeni večje tveganje za pojav kriminalitete, zlasti če urbanizem pri načrtovanju ali prenovi mest oziroma naselij ne upošteva spoznanj z vidika primarne kriminalne prevencije oziroma preprečevanja kriminalitete z oblikovanjem okolja. Današnje študije potrjujejo in jasno dokazujejo povezavo med strukturo in organiziranostjo urbanega prostora ter kriminaliteto (Crime Prevention through …, 2015), prvič pa je bila ta povezava omenjena v okviru čikaške kriminološke šole v 19. stoletju. Vzajemnosti urbanizma in kriminalitete bi se morali zavedati tudi mestne oziroma lokalne oblasti in strokovnjaki za urbanizem, kajti »slaba stanovanjska politika (rušenje sosesk in preseljevanje stanovalcev na druga območja) slabi družinske vezi, ustvarja napeto vzdušje in občutke ogroženosti ter povzroča upad kolektivnih dejavnosti in vodi v porast prestopništva, medtem ko so brezosebna naselja v predmestjih leglo obupa, osamljenosti in nasilja« (Urban crime prevention, 2002: 33). V magistrskem delu sta na začetku obravnavani teorija koncentričnih krogov in teorija branjenega prostora, osrednje poglavje pa predstavlja Podoba (ne)varnega okolja. Opisani so tudi ukrepi preprečevanja kriminalitete z oblikovanjem okolja. Ker obstajajo povezave med neurejenim oziroma zanemarjenim okoljem in prestopniškim ravnanjem, tudi nismo mogli mimo teorije razbitih oken. Za boljši pregled smo na koncu dodali še povzetek zakonodaje o urejanju prostora v Sloveniji. Magistrsko delo zaokrožamo s študijo primera o varnosti in trenutnem stanju v parku v Radencih.
Keywords: urbano okolje, urbanizem, urejenost okolja, varnost, zagotavljanje varnosti, preprečevanje kriminalitete, magistrska dela
Published: 05.01.2017; Views: 837; Downloads: 85
.pdf Full text (2,35 MB)

27.
ZAPOSLENI KOT DEJAVNIK KAKOVOSTI STORITEV ZDRAVSTVENE NEGA – ŠTUDIJA PRIMERA PSIHIATRIČNE BOLNIŠNICE BEGUNJE
Darko Loncnar, 2016, master's thesis/paper

Abstract: Pričujoče magistrsko delo obravnava zaposlene kot dejavnik kakovosti storitev zdravstvene nege v Psihiatrični bolnišnici Begunje. Cilj magistrskega dela je predstaviti pomen kakovosti, zagotavljanje varnosti in kulturo varnosti v Psihiatrični bolnišnici Begunje. Predstavljen je proces zagotavljanja 24-urne zdravstvene nege, podrobneje pa je prikazan oddelek pod posebnim nadzorom. Z vidika zaposlenih so predstavljene kompetence v zdravstveni negi - EFN direktiva in matrika usposobljenosti. Za opredelitev vpliva zaposlenih na kakovost izvajanja zdravstvene nege je bila izvedena anketa med zaposlenimi v Službi zdravstvene nege in oskrbe. Predstavljen je način razporejanja kadra v Službi zdravstvene nege in oskrbe v Psihiatrični bolnišnici Begunje pred uvajanjem sistema kakovosti ter sistem stalnih medoddelčnih timov. Po uvedbi novega načina razporejanja kadra, predvsem z vidika stalnih medoddelčnih timov, je iz izvedene ankete razvidno, da je zadovoljstvo zaposlenih, zagotavljanje varnosti in kakovosti boljša kot prej. Pomembni zaključki, ki izhajajo iz magistrskega dela se predvsem navezujejo na zavedanje zaposlenih o individualni odgovornosti tako do pacientov kot tudi do sodelavcev. Pomembna je tudi odgovornost do zagotavljanja kakovosti in varnosti, saj v primeru nekakovostnega dela negativne posledice najpogosteje nosi pacient.
Keywords: kakovost, varnost, kultura varnosti, zaposleni, zagotavljanje 24-urne zdravstvene nege
Published: 16.12.2016; Views: 996; Downloads: 139
.pdf Full text (1,82 MB)

28.
Reševanje varnostnih problemov na območju Mežiške doline skozi prizmo pluralne policijske dejavnosti
Nea Rotovnik, 2016, master's thesis

Abstract: Policija v našem okolju ni edini ponudnik tako imenovanih varnostnih storitev, ampak so se ji pri nas, po vzoru zahoda, pri zagotavljanju splošne varnosti ljudi in premoženja, pridružujejo različni subjekti kot na primer zasebne varnostne službe oziroma zasebni varnostniki, detektivi, različne inšpekcijske službe in ne nazadnje občinski redarji. Vendar se zdi, da je policija kot organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve za zagotavljanje varnosti še vedno najpomembnejši dejavnik. Gre za organ oziroma organizacijo, ki je dolgo časa edina zagotavljala varnost in ima s tega vidika najbolj funkcionalno in številčno organizacijo, ki vključuje širok spekter pooblastil in ne nazadnje učinkovite metode dela kot je denimo v skupnost usmerjeno policijsko delo, ki se kaže v ustvarjanju partnerskega odnosa z državljani kot uporabniki varnostnih storitev. Takšnih metod dela in v takšnem obsegu za enkrat pri ostalih subjektih ne najdemo, čeprav se tudi oni poslužujejo podobnih načinov. Skozi primerjavo izvedenih ukrepov subjektov vključenih v sistem pluralne policijske dejavnosti na območju Mežiške doline tako dokazujemo, da so na območju Mežiške doline v sistem pluralne policijske dejavnosti sicer vključeni različni subjekti, vendar kljub temu večino nalog za zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja, še vedno opravi policija oziroma njeni uslužbenci.
Keywords: varnost, varnostni problemi, zagotavljanje varnosti, lokalna skupnost, policijsko delo v skupnosti, pluralna policijska dejavnost, policija, redarstvo, vojska, varnostne službe, magistrska dela
Published: 01.02.2017; Views: 952; Downloads: 57
.pdf Full text (711,90 KB)

29.
Analiza varnostnega stanja za območje mesta Koper
Aljoša Gorjup, 2016, master's thesis

Abstract: Urbana središča so najzanimivejša z vidika proučevanja kriminalitete. V Sloveniji težko primerjamo urbana območja z razsežnostjo le teh v drugih evropskih mestih. Kljub temu obstaja primerjalno velika razlika med stopnjo kriminalitete v mestih ter na podeželju. Mesto Koper je zaradi svoje strateško pomembne lege ter številne kritične infrastrukture varnostno zanimivo območje. Teoretični del magistrskega dela je namenjen predstavitvi teorij. Povzete teorije so ključne za razumevanje zagotavljanja in ohranjanja varnega urbanega okolja. S tem namenom so prav tako povzeti nekateri predpisi ter podzakonski akti, ki določajo pristojnosti posameznih varnostnih deležnikov pri zagotavljanju varnosti na urbanih območjih. Empirični del je namenjen prikazu analize prijavljenih oz. obravnavanih kaznivih dejanj za izbrano obdobje. Delno strukturirana intervjuja dopolnjujeta analizo podatkov iz geografskega informacijskega sistema ter dajeta celovitejšo sliko o kriminaliteti na izbranem urbanem območju. Splošne ugotovitve kažejo, da se statistično zgodi največ tatvin ter velikih tatvin, veliko je tudi kaznivih dejanj poškodovanja tujih stvari ter ogrožanja varnosti. Območje centra je varnostno precej problematično zaradi prisotnosti številnih ustanov, poslovalnic, uradov, šol idr. Varnostno najbolj problematičen objekt je Zavod za prestajanje kazni zapora Koper. Varnostno moteči so, po mnenju številnih občanov ter predstavnika občinskega redarstva in vodje policijskega okoliša, motorji do 25 km/h. Najspodbudnejša je ugotovitev o izvajanju skupnih patrol policije in občinskega redarstva. Tovrsten ukrep je izjemno dobra prevencija za zagotavljanje dolgoročno varnega in stabilnega urbanega območja.
Keywords: varnost, varnostni problemi, zagotavljanje varnosti, lokalna skupnost, urbana območja, Koper, magistrska dela
Published: 28.03.2017; Views: 378; Downloads: 62
.pdf Full text (2,19 MB)

30.
Sodelovanje policije in občinskega/mestnega redarstva pri vzdrževanju javnega reda in miru
Gregor Mlakar, 2017, master's thesis

Abstract: Kljub širokem sklopu subjektov, ki opravljajo zadeve in naloge javne varnosti, je tematika magistrskega dela osredotočena na sodelovanje policije in občinskega redarstva pri izvajanju nalog vzdrževanja javnega reda in miru. Od sprejema Zakona o občinskem redarstvu (2006) in Zakona o varstvu javnega reda in miru (2006), s katerima je zakonodajalec občinskim redarjem podelil določen del pooblastil in pristojnosti, je minilo že desetletje, vendar sta obe instituciji že sodelovali pred spremembo zakonodaje. Potreba po varstvu javnega reda in miru ostaja nespremenjena in nujna za nemoteno delo in življenje ljudi, saj ta ščiti posameznike, skupnosti, državne organe in druge nosilce javne oblasti pred ravnanji, s katerimi so ogrožene temeljne človekove pravice do osebne varnosti, dostojanstva, telesne in duševne celovitosti. Tudi zadnji dogodki, ki smo jim priča v Evropi in na Bližnjem vzhodu, opozarjajo, da varnost ni samoumevna dobrina. Zaradi zagotavljanja višje ravni varnosti je sodelovanje policije in občinskega redarstva še toliko pomembnejša, kot je bila. Koncept magistrskega dela je zasnovan iz teoretičnega dela, kjer so opredeljeni splošni temeljni pojmi, organiziranost obeh preučevanih subjektov, iskanju povezanosti njunih področij dela in pooblastil, pregled prekrškov po zakonu, ki ureja varstvo javnega reda in miru, kot tudi predstavitev pravnih zakonskih okvirov, ki se nanašajo na njuno sodelovanje. Teoretičnemu preučevanju sledi empirično raziskovanje, ki je namenjeno ugotavljanju dejanskega stanja dela občinskega redarstva na področju vzdrževanja javnega reda in miru. Osrednje mesto empiričnega preučevanja je namenjeno ugotavljanju operativnega sodelovanja policije in občinskega redarstva, ki zajema njune medsebojne odnose, pogostost medsebojnih stikov in ugotavljanju zaznanih ovir, s katerimi je v celoti ali vsaj delno sodelovanje onemogočeno. Smiselna celota teoretičnega in empiričnega dela je zajeta v sklepnem delu, ki zajema opredelitev postavljenih hipotez, priporočila in smernice za nadaljnji razvoj in krepitev partnerskega sodelovanja obeh institucij na področju vzdrževanja javnega reda in miru.
Keywords: javni red in mir, zagotavljanje varnosti, policija, redarstvo, sodelovanje, magistrska dela
Published: 14.06.2017; Views: 801; Downloads: 107
.pdf Full text (1,13 MB)

Search done in 0.15 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica