| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 12
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Zakaj ekonomska demokracija ni bolj razširjena? Pregled njenih potencialov in težav : pregled njenih potencialov in težav
Helena Hrženjak, 2022, master's thesis

Abstract: Ekonomska demokracija se pogosto omenja kot rešitev za težave s kapitalizmom, saj naj bi združevala prednosti kapitalizma s prednostmi socializma, deluje pa lahko znotraj kapitalistične ekonomske ureditve. Kljub napovedim ekonomska demokracija še vedno ni prevladujoč način vodenja podjetij. Iz tega sledijo vprašanja, zakaj je to tako, kakšni so njeni potenciali in ali ima tudi kakšne težave. Ugotavljamo, da ne moremo trditi, da je ekonomska demokracija neuspešna; ovržemo tudi mnenja, da je ekonomska demokracija nekompatibilna z individualističnimi družbami. Raziskave potrjujejo možnost, da trenutni konvencionalni lastniki ne želijo delavskega lastništva in upravljanja. Kljub temu pa ima glavno vlogo pri nerazširjenosti država, katere politike so prilagojene konvencionalnim kapitalističnim podjetjem. Potenciali ekonomske demokracije na področjih okoljevarstva, delavskih pravic v Združenih državah Amerike in v postsocialističnih državah kažejo na veliko odvisnost od vizije podjetja ter družbenega razumevanja ekonomske demokracije. Pomembno vlogo države, konvencionalnih lastnikov in razumevanja ekonomske demokracije potrjuje tudi študija primera podjetja ITAS Prvomajska d. d. V praksi se pri uspešnem poslovanju kaže še pomembna vloga direktorja in nadzora s strani delavcev. Opažamo tudi težave z ekonomsko demokracijo, ki izhajajo iz neracionalnosti in neinformiranosti delavcev, kar ima lahko negativne posledice na poslovanje podjetja. Prav tako je potrebno upoštevati možnost, da nekaterim posameznikom bolj ustreza delo v konvencionalnih kapitalističnih podjetjih.
Keywords: ekonomska demokracija, zadruge, delavsko delničarstvo, delavska participacija, kapitalizem
Published in DKUM: 03.11.2022; Views: 587; Downloads: 81
.pdf Full text (892,52 KB)

2.
Po sledeh agrarne reforme in zaplemb v letih 1945-1949: primer rodbine Lemež
Lea Lemež, 2019, master's thesis

Abstract: Zaplembe premoženja predstavljajo eno temeljnih vprašanj slovenske povojne zgodovine. Njihovo poznavanje je eden izmed osnovnih pogojev za razumevanje nekaterih revolucionarnih sprememb in dogajanj po letu 1945. Če hočemo obdobje po vojni razumeti, moramo misliti na posameznike in njihove usode. Poznavanje problematike povojnih zaplemb je ključno za razumevanje preobrazbe zasebne lastnine v državno. Kot večina agrarnih reform v zgodovini je bila tudi agrarna reforma po drugi svetovni vojni v Jugoslaviji izpeljana s ciljem pridobiti premoženje in ne s ciljem zadostitve tistim, ki jih ukrep zadeva. Z agrarno reformo v Sloveniji, izpeljano leta 1946, so veleposestnikom, Cerkvi in večjim kmetom odvzeli zemljo in jo razdelili pod geslom »zemljo tistemu, ki jo obdeluje«. Kljub tovrstnemu ukrepu je veliko zemlje ostalo v državnih rokah. Velik poudarek v pričujočem delu je predvsem na represiji do kmečkega prebivalstva, natančneje do rodbine Lemež. Posebna pozornost je namenjena razlastitvam, zaplembam in sodnim procesom. Poglavje o političnih sodnih procesih zoper rodbino Lemež je skoraj v celoti pisano na osnovi proučevanja arhivskega gradiva, saj literature o posameznih kmečkih oškodovancih agrarne reforme ni na razpolago veliko. Posebej pomembno poglavje v magistrski nalogi je psihološki vpliv na družino Lemež, ki je v celoti napisano na podlagi osebnih izpovedi družinskih članov.
Keywords: agrarna reforma, odvzemi, družina Lemež, zadruge, veleposestniki.
Published in DKUM: 11.02.2019; Views: 2336; Downloads: 233
.pdf Full text (5,76 MB)

3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
PRISTOJNOSTI ORGANOV PRI SPREJEMANJU LETNEGA POROČILA V ZADRUGI
Janja Potočnik, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Zadruga je zaradi svojega namena in ciljev, ki jih zasleduje pri delovanju specifična skupnost oseb, ki so povezne zaradi zadovoljevanja svojih skupnih gospodarskih, socialnih in kulturnih potreb. Zadruge se razlikujejo glede na vrsto, velikost, dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo in druge lastnosti, vse pa imajo enak namen in cilj, to je zadovoljevati potrebe svojih članov in povečevati njihove gospodarske koristi. Vodenje, upravljanje in nadzor so funkcije, ki jih v zadrugi opravljajo člani, ki so izvoljeni v upravni in nadzorni odbor. Najvišji organ s pristojnostmi za odločanje o najpomembnejših odločitvah za zadrugo pa je občni zbor, ki ga sestavljajo vsi člani zadruge. Tako kot drugi poslovni subjekti mora tudi zadruga ob koncu poslovnega leta sestaviti letno poročilo. Računovodstvo zadruge se nekoliko razlikuje od računovodenja v gospodarskih družbah, kar je predvsem posledica organiziranosti zadruge in sestave kapitala, posredno pa tudi namena zadruge. Postopek sprejemanja letnega poročila v zadrugi je večstopenjski proces, pri katerem sodelujejo organi upravljanja in vodenja. Upravni odbor pripravi letno poročilo in ga preda nadzornemu odboru, ta pa ga pregleda, poda svoje mnenje in ga preda občnemu zboru v sprejem. Primerjava organiziranosti zadrug v drugih državah EU pokaže, da se zadruge med seboj bistveno ne razlikujejo. Čeprav se pojavijo razlike v nekaterih pristojnostih organov, omejitvah za sklepčnost in podobnih podrobnostih, ki jih določa državna zakonodaja, je vsem skupno zagotavljanje gospodarskih, socialnih in kulturnih koristi za člane. Tudi pri postopku sprejemanja letnega poročila med zadrugami v državah EU ni bistvenih razlik. Zelo podobna oblika organiziranosti se pojavi pri delniški družbi; primerjava je pokazala, da je postopek sprejemanja letnega poročila v delniški družbi zelo podoben postopku v zadrugi. Razlika se pojavi le pri zadnji stopnji, sprejetju, ki ga v zadrugi opravi občni zbor, v delniški družbi pa že nadzorni svet. Kljub razlikam pa je izdelava letnega poročila za vse zadruge in druge gospodarske subjekte obvezna in zelo pomembna.
Keywords: zadruga, organi zadruge, pristojnosti organov zadruge, letno poročilo, sprejemanje letnega poročila
Published in DKUM: 09.06.2010; Views: 2300; Downloads: 296
.pdf Full text (684,67 KB)

Search done in 0.32 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica