| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 1142
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Strast in vztrajnost pri delu turističnih vodnikov v Sloveniji
Nataša Uršič, 2021, master's thesis

Abstract: V življenju je zelo pomembno, kako posameznik dojema svoje delo ali poklic. Predanost delu je le eden izmed dejavnikov, ki lahko posledično vplivajo na posameznikovo zadovoljstvo z delom in doseganje ciljev ter končni uspeh. Kako razvijati interese, vztrajati do zastavljenih ciljev kljub oviram na poti, vedno znova najti smisel in biti ob tem še zadovoljen, je zelo pomembno že od človekove rane mladosti. V magistrski nalogi smo se osredotočili na raziskovanje strasti in vztrajnosti, ki skupaj predstavljata predanost. Posebno pozornost smo namenili skupini turističnih vodnikov ter pri njih skušali razumeti predanost in njihovo osebno zadovoljstvo z delom. Empirični del smo izpeljali s pomočjo kvantitativne raziskave na vzorcu populacije turističnih vodnikov v Sloveniji. Pri analizi podatkov in diskusiji je poudarek na preverjanju povezav med občutenjem strasti in vztrajnosti ter osebnim zadovoljstvom. Opredeljena je tudi povezava med občutenjem predanosti in gotovostjo opravljanja poklica turističnega vodenja v prihodnosti. Ugotavljamo, da je za turistične vodnike v Sloveniji bolj pomembna vztrajnost kot strast. A hkrati v trenutnih razmerah ne dajejo nobenega zagotovila, da bi kljub predanosti opravljali svoj poklic turističnega vodnika tudi v prihodnosti. Izpostavljamo tudi trenutne razmere v svetu v povezavi s COVID-19 in njegov vpliv na turizem. Predstavljene so možnosti nadaljnjega raziskovanja ter smeri praktične uporabe pridobljenih ugotovitev.
Keywords: strast, vztrajnost, predanost, turistični vodnik, zadovoljstvo pri delu
Published: 16.07.2021; Views: 79; Downloads: 5
.pdf Full text (756,88 KB)

2.
Vpliv zadovoljstva na delovnem mestu na delovno uspešnost
Maruša Kunaver, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu z naslovom Vpliv zadovoljstva zaposlenih na delovno uspešnost smo želeli ugotoviti, ali zadovoljstvo zaposlenih res vpliva na delovno uspešnost. Delovna uspešnost je v študijah zelo zanimiva tema. Dobri odnosi v organizacijah lahko motivacijsko vplivajo na zaposlenega, kar posledično pomeni, da se poveča delovna uspešnost zaposlenih. Posredno se bo povečal tudi dobiček organizacije. Zato lahko organizacije svoje dobičke ali izgube določijo glede na delovno uspešnost zaposlenih. Večina organizacij poudarja, da je treba izboljšati in povečati uspešnost zaposlenih pri delu, da bi zaščitili svoj dobiček. V teoretičnem delu magistrskega dela so opisani pojem zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu in dejavniki, ki vplivajo na zadovoljstvo. V nadaljevanju smo predstavili še organizacijski klimo in kulturo, delovno uspešnost in motivacijo. V empiričnem delu magistrskega dela so predstavljeni rezultati ankete, s katero smo merili, kako zadovoljstvo na delovnem mestu vpliva na delovno uspešnost. Rezultati raziskave so pokazali, da so anketiranci zadovoljni z delom, delovnim časom, stalnostjo zaposlitve in delovnimi pogoji. Anketiranci so zadovoljni s trenutno plačo. Pomembni so jim samostojnost pri delu, natančnost, izpolnjevanje rokov in odnos do dela. Raziskava je pokazala, da se podrejeni pogosto bojijo izraziti nestrinjanje s svojim nadrejenim. Z raziskavo smo ugotovili, da zadovoljstvo na delovnem mestu vpliva na delovno uspešnost.
Keywords: magistrska dela, zadovoljstvo zaposlenih, organizacijska klima, organizacijska kultura, delovna uspešnost, motivacija
Published: 08.06.2021; Views: 81; Downloads: 11
.pdf Full text (2,64 MB)

3.
Organizacijska klima v zdravstveni organizaciji in njen vpliv na delo zaposlenih
Ema Oblak, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je obravnavana organizacijska klima ter zadovoljstvo zaposlenih v zdravstveni organizaciji. V Zdravstvenem domu Škofja Loka (ZD Škofja Loka) smo z anketnim vprašalnikom, ki je bil sestavljen s pomočjo standardnega anketnega vprašalnika Slovenska organizacijska klima (SiOK), izvedli raziskavo, v kateri smo ugotavljali, kako na zadovoljstvo zaposlenih vplivajo dejavniki, kot so izobrazba, vodstveni položaj, starost ter način vodenja. Na podlagi vprašalnika, ki je bil sestavljen iz petnajstih sklopov, so zaposleni trditve ocenjevali po 5-stopenjski Likertovi lestvici. Ugotovili smo, da so zaposleni v ZD Škofja Loka najbolj zadovoljni s sodelavci, s stalnostjo zaposlitve, kakovostjo opravljanja dela sodelavcev, da se zavedajo nujnosti sprememb, da so zavzeti za svoje delo, da zaposleni menijo, da so pomemben član oddelka, da si na svojem oddelku informacije izmenjujejo brez težav, da so samostojni pri opravljanju dela, da se v organizaciji pogovarjajo sproščeno, prijateljsko in enakopravno, da se zaposleni učijo drug od drugega in da se neposredne vodje držijo dogovorov. Najmanj so zaposleni zadovoljni z možnostjo izobraževanja in napredovanja v organizaciji, s plačilom za opravljeno delo in da se v praksi ne uporablja stimulativnega dela plač. Ne strinjajo se, da sta kakovost in količina dela v organizaciji enako pomembni, da je delovni rezultat hitro opažen in se pohvali; menijo, da cilji in politika organizacije niso jasni vsem zaposlenim, da se odločitve vodij ne sprejemajo pravočasno, da vodstvo ne motivira zaposlenih za kakovostno opravljanje dela, da o tem, kaj se dogaja na drugih enotah, ne dobijo dovolj informacij ter da inovativnost ni podprta in denarno nagrajena. S pomočjo ocenjevanja organizacijske klime ter zadovoljstva zaposlenih v ZD Škofja Loka smo s testiranjem hipotez prišli do naslednjih ugotovitev: – Zaposleni v ZD Škofja Loka vzdržujejo pozitivno organizacijsko klimo in so zadovoljni z notranjimi odnosi, odnosom do kakovosti dela zaposlenih, pripadnosti ZD Škofja Loka ter organiziranostjo. – Tisti z višjo izobrazbo so enako zadovoljni s sedanjim delom kot tisti z nižjo izobrazbo, razen pri vidiku zadovoljstva s stalnostjo zaposlitve, kjer so bolj zadovoljni tisti z nižjo izobrazbo. – Starost zaposlenih na zadovoljstvo vpliva samo pri vidiku zadovoljstva s stalnostjo zaposlitve, kjer ugotovimo, da so bolj zadovoljni starejši. – Način vodenja na motivacijo zaposlenih vpliva z vidika, da kjer vodje cenijo dobro opravljeno delo ter se dober delovni rezultat hitro opazi, tudi vodje sprejemajo utemeljene pripombe ter spodbujajo k sprejemanju odgovornosti ter pohvalijo dober delovni rezultat.
Keywords: Organizacijska klima, zadovoljstvo zaposlenih, zdravstvena organizacija.
Published: 08.06.2021; Views: 69; Downloads: 25
.pdf Full text (1,55 MB)

4.
Zadovoljstvo zaposlenih v telekomunikacijskem podjetju x
Svjetlana Manojlović, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Zadovoljstvo zaposlenih je temeljnega pomena za uspeh podjetja. Podjetje, ki vlaga v zaposlene, ima lahko bolj motivirane in bolj zadovoljne zaposlene, ki se medsebojno dobro razumejo. Posledično je medoddelčno sodelovanje boljše, zaposleni so bolj zavzeti na svojih delovnih mestih, kar prispeva k temu, da dosegajo boljše rezultate. V teoretičnem delu diplomskega dela so predstavljeni dejavniki in dimenzije zadovoljstva zaposlenih ter vzroki in vrste pojava fluktuacije. Dejavniki so razdeljeni na notranje in zunanje, medtem ko so dimenzije zadovoljstva zaposlenih opredeljene na možnosti napredovanja in izobraževanja, plače in nagrade, medsebojne odnose, motivacijo, delovni čas, delovne razmere in okolje, organizacijsko klimo in kulturo ter vodenje podjetja. V telekomunikacijskem podjetju X smo izvedli raziskavo, katere cilj je bil ugotoviti, kako so zaposleni zadovoljni na svojem delovnem mestu. Rezultati raziskave so pokazali, da je v povprečju zadovoljna večina zaposlenih. Iz ankete same pa je razvidno, da sistem motiviranja v podjetju ni dobro zastavljen, saj se morajo zaposleni v večini motivitrati sami. Obenem se kaže tudi to, da si zaposleni želijo več spodbude oziroma primernega sistema glede napredovanja in več izobraževanja. V prihodnosti bi zato podjetje moralo v smislu zagotavljanja večjega zadovoljstva zaposlenih investirati v izobraževanja zaposlenih, saj le-ta prispevajo k boljši produktivnosti, kakovosti dela in motiviranosti. Jereb (1987, 17) je stopnje organiziranja izobraževalne dejavnosti razdelil na raziskovanje potreb (globalne, diferencirane), načrtovanje, programiranje, organizacija (oblike, metode, pripomočki, kadri, lokacija) ter vrednotenje (notranje, zunanje). To pomeni, da bi podjetje najprej moralo pripraviti raziskavo potreb, ki jo začne z letnimi razgovori z vsemi zaposlenimi. Na podlagi raziskave lahko potem pripravi načrt ter izvajanje izobraževanja. Prav tako bi zaposlenim lahko ponudili možnosti glede napredovanja, saj trenutno ne obstaja sistem napredovanja, razen, če zaposleni sami prosijo za to. Enako kot pri raziskovanju potreb glede izobraževanja mora podjetje narediti raziskavo tudi glede napredovanja. Za začetek bi podjetje lahko začelo izvajati letne razgovore z vsakim zaposlenim, ki bi moral potekati v stilu trenutnega zadovoljstva na trenutnem delovnem mestu ter kje se vidijo v prihodnosti oziroma če si želijo zamenjati delovno mesto ali pa so na tem zadovoljni. Tako lahko podjetje dobi jasen uvid v cilje in želje zaposlenega, dobi lahko jasen odgovor, ali želi zaposleni napredovati horizontalno ali vertikalno, in temu primerno tudi uredi sistem napredovanja. V Sloveniji imamo kar nekaj primerov dobrih praks, po katerih se lahko zgledujemo. V nadaljevanju so le-te predstavljene.
Keywords: − zadovoljstvo zaposlenih, − fluktuacija, − medsebojni odnosi, − motivacija.
Published: 07.06.2021; Views: 65; Downloads: 10
.pdf Full text (1,01 MB)

5.
Zadovoljstvo pacientov z zdravstveno obravnavo v urgentni dejavnosti
Sabina Kopun, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Zadovoljstvo pacientov povezujemo s pričakovanji pacientov, njihovimi izkušnjami, komunikacijo, čakalni časom ter urejenostjo prostorov. Namen diplomske naloge je opredeliti zadovoljstvo pacientov v urgentni dejavnosti ter z raziskavo ugotoviti stopnjo zadovoljstva pacientov in kakovost obravnave v urgentni dejavnosti. V teoretičnem delu diplomske naloge smo uporabili deskriptivno metodo dela, v raziskovalnem delu je bila uporabljena kvantitativna deskriptivna ne- eksperimentalna metoda raziskovanja. Kot merski instrument smo uporabili anonimen anketni vprašalnik. Pridobljene rezultate smo grafično in tabelarno prikazali v Microsoft Office 2010 in Microsoft Excel 2010. Pogostejši razlog obravnave v urgentni ambulanti je za 58 anketirancev (58 %) bila poškodba. Čakalni čas od končane triaže do ambulantne obravnave je 39 anketirancev (39 %) opredelilo, da so čakali od pol ure do eno uro. Čas obravnave v urgentnih ambulantah je za 39 anketirancev (39 %) potekal hitro. 68 anketirancev (68 %) je bilo mnenja, da si je zdravnik vzel dovolj časa za obravnavo. 60 anketirancev (60 %) je zadovoljnih z obravnavo v urgentnem centru, mlajši pacienti izkazujejo večjo zadovoljstvo s kakovostjo zdravstvene obravnave v primerjavi s starejšimi. Ugotovitve in pričakovanja pacientov so dejavniki, ki vplivajo na večje zadovoljstvo bolnikov in zaposlenih na urgentnem centru. Velikega pomena predstavlja izvajanje zanimanja uporabnikov glede zadovoljstva in strmenje k boljšemu delovanju. Skozi mnenje anketirancev v naši raziskavi na zadovoljstvo v urgentnem centru smo ugotovili, da bi si anketiranci želeli večji poudarek na nasvetih, opozorilih, na katere naj bodo pozorni, na več časa za pogovor z medicinsko sestro.
Keywords: Urgentna dejavnost, zadovoljstvo, pacient, kakovost, zdravstvena obravnava
Published: 04.06.2021; Views: 118; Downloads: 29
.pdf Full text (798,47 KB)

6.
Analiza zagotavljanja kakovosti v proizvodnem podjetju Sibo g d.o.o.
Bojana Radonić, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Spremljanje procesa je eden ključnih dejavnikov pri načrtovanju, obvladovanju in izboljševanju procesa in izdelka. Le s hitrim in učinkovitim ukrepanjem ter s prepoznavanjem vzrokov lahko preprečimo, da bi neustrezen proizvod prišel do odjemalca. Zato je razumevanje in izpolnjevanje pričakovanj predvsem pa zahtev kupcev najpomembnejše in najbolj učinkovito sredstvo poslovne uspešnosti. Želimo prikazati ključne dejavnike in pomen razvoja kakovosti v podjetju, kjer so največji izzivi pri zagotavljanju kakovosti tisti, ki jih ne vidimo v proizvodnih linijah in se pomikajo z veliko hitrostjo. Namen diplomskega dela je preveriti postopke tesnenja na različnih analizah kakovosti skozi postopek brizganja zapiralne embalaže v podjetju Sibo G. Na podlagi preverjenih postopkov ugotoviti, ali v podjetju prihaja do slabe kakovosti izdelkov in kako ključni so ustrezno nastavljeni brizgalni procesi stroja, da je proizvod v skladu z zahtevami, ki izhaja iz specifikacije risbe proizvoda.
Keywords: management kakovosti, zagotavljanje kakovostnih zahtev, zadovoljstvo kupca, izvajanje tesnenja embalaže, končna kontrola izdelka
Published: 06.05.2021; Views: 117; Downloads: 25
.pdf Full text (1,70 MB)

7.
Usposabljanje človeških virov v podjetju x
Marijana Agović, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V našem diplomskem delu smo izpostavili problem oziroma pomembnost ciljno usmerjenega usposabljanja zaposlenih skozi njihovo celotno delovno dobo. Zanimalo nas je, ali bi velika podjetja z načrtnim, sprotnim usposabljanjem svojih zaposlenih lahko obdržala zaposlene delavce, da ne bi odhajali iz podjetij. V tem primeru prav tako ne bi bilo potrebno iskati novih delavcev, kar je glede na to, da se bodo podjetja kmalu soočala s pomanjkanjem delovne sile, velika prednost. Prednost v stalnem usposabljanju, ali celo prestrukturiranju, svojih zaposlenih vidimo v tem, da ljudje, ki so zaposleni v podjetju dlje časa, podjetje zelo dobro poznajo in se zato posledično hitreje usposobijo za določeno delo ter prej samostojno začnejo opravljati svoje delo. Na podlagi prebrane literature smo opredelili pojme, povezane z izobraževanjem, usposabljanjem in izpopolnjevanjem. Na koncu teoretičnega dela naloge smo predstavili kadrovsko funkcijo v podjetju X ter kako poteka izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje v tem podjetju ter vpliv managementa. Skozi raziskavo, ki smo jo izvedli znotraj diplomskega dela, smo želeli ugotoviti, ali in kako zelo vpliva usmerjeno usposabljanje na zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu, na kvaliteto njihovega dela in obvladovanje sprememb pri njihovem delu. Glede na prebrano literaturo in rezultate naše raziskovalne naloge menimo, da ciljno usmerjeno usposabljanje vpliva na delo zaposlenih in njihovo počutje znotraj podjetja in bi lahko pripomoglo pri tem, da delovna sila ne bi zapuščala podjetij in države.
Keywords: načrtovanje človeških virov, usposabljanje, ciljno usmerjeno usposabljanje, zadovoljstvo zaposlenih, uspešnost podjetij
Published: 06.05.2021; Views: 113; Downloads: 28
.pdf Full text (711,70 KB)

8.
Aktivno staranje v domovih za starejše
Nejc Gjura, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Ena izmed možnosti za aktivno staranje v domovih za starejše so prostočasne aktivnosti z namenom ohranjanja sposobnosti ter vzpodbujanja socialnih stikov. Namen raziskave je ugotoviti, kako starostniki doživljajo aktivno starost z vključevanjem v prostočasne aktivnosti v domovih za starejše.Prostočasne aktivnosti v domovih za starejše so ena izmed dejavnosti, ki pripomorejo k aktivni starosti starostnikov. Kljub visoki starosti lahko z vključevanjem v različne prostočasne aktivnosti aktivno preživljajo starost in ohranjajo svojo aktivno vlogo. Aktiven v starosti pomeni tudi biti aktiven in samostojen pri izvajanju vsakodnevnih aktivnostih. Sodelovanje v prostočasni aktivnostih vpliva na zadovoljstvo in kvaliteto življenja ter na doseganje dobrega počutja
Keywords: starostnik, prostočasne aktivnosti, zadovoljstvo, dobro počutje, kvaliteta življenja
Published: 05.05.2021; Views: 125; Downloads: 25
.pdf Full text (1,38 MB)

9.
Predporodna depresija in nezadovoljstvo s porodom kot dejavnika tveganja poporodne depresije
Ajda Prah, 2021, master's thesis

Abstract: Ozadje: Poporodna depresija je razpoloženjska motnja, za katero trpi skoraj 20 % slovenskih otročnic. Predporodna depresija je eden izmed najpogosteje omenjenih in najmočnejših napovednikov poporodne depresije. Nekaj študij prepoznava tudi nezadovoljstvo s porodom kot vpliv na poporodno depresijo. V magistrski nalogi smo želeli raziskati vpliv predporodne depresije, nezadovoljstva s porodom na poporodno depresijo in odnose med omenjenimi konstrukti. Metoda: Podatke smo pridobivali s pomočjo prečnega in longitudinalnega merjenja. V prečnem delu je sodelovalo 394 žensk, ki so bile največ eno leto od poroda, medtem ko je v longitudinalnem merjenju sodelovalo 39 udeleženk, ki so bile največ pet dni od poroda. Čez približno 30 dni smo ponovno stopili v stik z njimi in izvedli drugo merjenje. Udeleženke so reševale spletno anketo, ki je vsebovala lestvico EPDS za predporodno depresijo, vprašalnik zadovoljstva s porodom BSS in vprašalnik EPDS za poporodno depresijo. Rezultati: Predporodna depresija je močen napovednik poporodne. Nezadovoljstvo s porodom v srednji meri vpliva na poporodno depresijo. Predporodna depresije in nezadovoljstvo s porodom skupaj ne pojasnita več variabilnosti v poporodni depresiji; prav tako nezadovoljstvo s porodom ni moderator med predporodno in poporodno depresijo. Zaključek: Ugotavljamo, da so ženske, ki so kazale znake predporodne depresije, in ženske, ki so manj zadovoljne s svojim porodom, neodvisno od obeh konstruktov ranljivi skupini za pojav poporodne depresije. Na podlagi rezultatov v magistrskem delu podajamo še nekaj priporočil za delo z ranljivimi skupinami.
Keywords: poporodna depresija, predporodna depresija, zadovoljstvo s porodom.
Published: 12.04.2021; Views: 104; Downloads: 27
.pdf Full text (1,78 MB)

10.
POVEZAVA MED ZADOVOLJSTVOM PRI DELU IN VODENJEM V UKC MARIBOR
Vanja Borko, 2017, master's thesis

Abstract: Vse več organizacij se srečuje z nezadovoljstvom zaposlenih na delovnem mestu, kar v velikem obsegu izhaja iz neprimernega načina vodenja organizacije. S tem namenom smo v magistrskem delu raziskovali povezavo med vodenjem in zadovoljstvom pri delu z oblikovanjem ukrepov za zmanjšanje nezadovoljstva in vzpostavitvijo ustreznega vodenja v organizaciji. Magistrsko delo je razdeljeno na štiri poglavja. V uvodu predstavljamo, da lahko nastopijo težave, v kolikor vodja nima ustreznih kompetenc za upravljanje ljudi in spodbujanje zadovoljstva pri delu. Drugo poglavje je teoretično zasnovano in vključuje opredelitve vodenja, razlikovanje med vodjo in managerjem, naloge in vloge vodij, lastnosti in sposobnosti uspešnih vodij, oblike moči vodij ter različne stile vodenja. V tretjem poglavju se posebej osredotočamo na dejavnike in elemente, ki vplivajo na zadovoljstvo pri delu in povezanost zadovoljstva z uspešnostjo organizacije. Opisali smo posledice nezadovoljstva zaposlenih in predstavili ukrepe za povečanje zadovoljstva. V empiričnem delu smo predstavili proučevano organizacijo Univerzitetni klinični center Maribor in na podlagi zbranih podatkov, s statističnimi metodami preverili hipoteze ter oblikovali predloge izboljšav. Z ozirom na to, da je bil cilj magistrskega dela preveriti povezavo med zadovoljstvom pri delu in vodenjem v UKC Maribor, smo raziskovali tuja spoznanja, ki so nas pripeljala do zaključkov, da k zadovoljstvu pri delu pripomore ustvarjanje vzajemnega zaupanja med vodjo in zaposlenimi, upoštevanje potreb zaposlenih, navdihovanje, dobra komunikacija in ustrezno motiviranje. Vodja mora strmeti k zagotavljanju produktivnosti, razvoja in blaginje zaposlenih. Učinkovit vodja je fleksibilna oseba, ki daje zaposlenim smernice, hkrati jim pa dopusti dajanje pobud in ustvarjalnost. Za izboljšanje zadovoljstva pri delu se morajo vzpostaviti mehanizmi nagrajevanja, kjer se uporablja finančne in nefinančne spodbude.
Keywords: Vodstvo, stil vodenja, kompetence, zadovoljstvo pri delu, ukrepi za povečanje zadovoljstva, posledice nezadovoljstva.
Published: 18.03.2021; Views: 122; Downloads: 0

Search done in 0.38 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica