1. Motiviranje in vpliv motiviranosti medicinskih sester na kakovost zdravstvene obravnave pacientaKristina Samardžija, 2025, master's thesis Abstract: Uvod: Motivacija medicinskih sester pomembno vpliva na kakovost zdravstvene obravnave. Namen raziskave je bil proučiti dejavnike, ki vplivajo na motivacijo medicinskih sester in njen vpliv na kakovost zdravstvene obravnave pacientov.
Metode: Uporabljen je bil sistematični pregled literature. Iskalni niz je bil apliciran v podatkovnih bazah MEDLINE, CINAHL in PubMed. Članke smo nato sintetizirali in predstavili s PRISMA diagramom (Preferred Reporting Items for Systematic Reviews and Meta-Analyses). Vključene članke smo predstavili v evalvacijski tabeli. Za oceno kakovosti člankov smo uporabili orodje JBI (Joanna Briggs Institute) in jih nato vsebinsko analizirali.
Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih 14 od 26 pregledanih člankov. Motiviranost medicinskih sester pomembno vpliva na kakovost oskrbe. Glavno kategorijo pri vsebinski analizi smo poimenovali Motivacija medicinskih sester in njen vpliv na kakovost oskrbe, kar smo razdelili na štiri podkategorije: (1) vpliv vodij in stilov vodenja, (2) notranji dejavniki, (3) drugi zunanji dejavniki (delovni pogoji, plače, sodelavci) in (4) vpliv različnih oblik motivacije na vedenje medicinskih sester ter kakovost zdravstvene obravnave.
Razprava in zaključek: Višja motivacija medicinskih sester je povezana z boljšo kakovostjo zdravstvene oskrbe. V slovenskem prostoru je to področje slabo raziskano, zato so potrebne nadaljnje raziskave in sistemski ukrepi za izboljšanje motivacije v praksi. Keywords: motivacija, medicinske sestre, kakovost zdravstvene obravnave, zadovoljstvo zaposlenih Published in DKUM: 15.12.2025; Views: 0; Downloads: 9
Full text (1,24 MB) |
2. Upravljanje absentizma in fluktuacije v finančni upravi republike slovenijeAljaž Novak, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava problematiko absentizma in fluktuacije v Finančni upravi Republike Slovenije. V teoretičnem delu so obravnavani dejavniki absentizma in fluktuacije, ki so bili zajeti v raziskavi zadovoljstva znotraj organizacije. Predstavljeno je delo Finančne uprave Republike Slovenije ter njene pristojnosti in zadolžitve. Vloga sindikata je obravnavana z vidika njegove pogajalske moči, ki kot oblika združevanja zaposlenih omogoča izboljšanje materialnega položaja vseh delavcev. Na ravni organizacije je bila izvedena raziskava, v okviru katere je bila opravljena anketa o zadovoljstvu tudi na posameznem oddelku, ki predstavlja manjši vzorec, namenjen ugotavljanju morebitnih odstopanj v zadovoljstvu glede na celotno organizacijo. Na podlagi podatkov, pridobljenih znotraj organizacije, je bilo izračunano povprečno število dni odsotnosti na zaposlenega v opazovanem obdobju. Preučeni so bili prihodi in odhodi na ravni celotne organizacije in oddelka za obdobje 2019–2023. Izračunana je bila tudi stopnja fluktuacije obeh. Keywords: absentizem, fluktuacija, zadovoljstvo zaposlenih, Finančna uprava Republike Slovenije Published in DKUM: 15.12.2025; Views: 0; Downloads: 5
Full text (1,18 MB) |
3. Zadovoljstvo zaposlenih in organizacijska klima na Reševalni postaji Univerzitetnega kliničnega centra LjubljanaSrečko Kosec, 2025, master's thesis Abstract: Uvod: Namen magistrskega dela je bil raziskati zaznavo organizacijske klime in zadovoljstva pri delu med zaposlenimi na Reševalni postaji UKC Ljubljana.
Metode: Raziskava je bila izvedena v letu 2024/25 z uporabo strukturiranega anketnega vprašalnika, ki je zajemal enajst dimenzij organizacijske klime in enajst dejavnikov zadovoljstva pri delu. Vzorec so predstavljali zaposleni na Reševalni postaji UKC Ljubljana. Rezultati so bili primerjani z nacionalno raziskavo SiOK za obdobje 2020-2022.
Rezultati: Zaposleni organizacijsko klimo zaznavajo pretežno pozitivno. Najvišje ocenjene so bile dimenzije notranji odnosi, odnos do kakovosti in organiziranost. Največje zadovoljstvo je bilo izraženo pri stalnosti zaposlitve, odnosih s sodelavci, neposrednem nadrejenem in samem delu. Kot področja z večjim potencialom za izboljšave so izstopali zadovoljstvo s plačo, delovni pogoji in strateško komuniciranje.
Razprava in zaključek: Primerjava z raziskavo SiOK kaže na stabilno zaznavo organizacijske klime in zadovoljstva pri delu skozi čas, z manjšimi nihanji med dimenzijami. Predlogi zaposlenih poudarjajo potrebo po nadaljnjem razvoju motivacije, notranje komunikacije, strokovnem izpopolnjevanju ter izboljšanju delovnih pogojev. Rezultati raziskave predstavljajo pomemben prispevek akademski skupnosti in klinični praksi, saj izpostavljajo področja, kjer je mogoče z ustreznimi ukrepi vplivati na zadovoljstvo zaposlenih, kakovost dela in posledično na kakovost zdravstvenih storitev. Keywords: zadovoljstvo zaposlenih, organizacijska klima, zdravstveni delavci, Reševalna postaja UKC Ljubljana, delovno okolje Published in DKUM: 18.11.2025; Views: 0; Downloads: 16
Full text (3,40 MB) |
4. Organizacijska kultura - potrebe organizacij in pričakovanja mladih odraslihTina Kos, 2025, master's thesis Abstract: Organizacijska kultura igra ključno vlogo pri oblikovanju delovne dinamike, zadovoljstva zaposlenih in dolgoročne uspešnosti podjetij. S prihodom generacij Y in Z se pojavljajo nova pričakovanja glede fleksibilnosti dela, vodenja, vrednot podjetja ter osebnega in kariernega razvoja. Mladi odrasli cenijo socialno pravičnost, vključenost, raznolikost, individualnost in samoizražanje, pri čemer manj sledijo tradicionalnim konvencijam. Razumevanje teh pričakovanj je ključno za privabljanje in zadrževanje talentov.
Raziskava je preučevala dojemanje organizacijske kulture s strani mladih zaposlenih, njihove prioritete ter razkorak med pričakovanji in realnostjo. Uporabljene so bile kvantitativne in kvalitativne metode, vključno z anketami in poglobljenimi intervjuji. Analiza je pokazala, da mladi delovno kulturo pogosto dojemajo kot uravnoteženo, z elementi hibridnih organizacij, ki združujejo hierarhične strukture in fleksibilne prakse. Najbolj cenijo fleksibilnost dela, delo na daljavo, transparentno komunikacijo, inovativnost, vključevanje in enakopravnost, medtem ko vrednote podjetja igrajo manjšo vlogo pri praktičnih odločitvah o zaposlitvi.
Pomembni dejavniki zadovoljstva in motivacije so ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, duševno zdravje, karierni razvoj, stalno učenje ter kakovostni medosebni odnosi. Rezultati kažejo, da organizacijska kultura pomembno vpliva na pripadnost, smiselnost dela in zavzetost zaposlenih. Priporočila za podjetja vključujejo spodbujanje fleksibilnih oblik dela, empatičnega vodenja, transparentne komunikacije in vključujočega ter inovativnega okolja. Sodobna kultura mora biti dinamična, prilagojena tehnološkim spremembam, globalizaciji in raznolikosti delovne sile, kar povečuje angažiranost, produktivnost in dolgoročno zvestobo zaposlenih. Keywords: Organizacijska kultura, mladi odrasli, generacija Y in Z, zadovoljstvo zaposlenih, zavzetost zaposlenih, karierni razvoj, delovno okolje, vrednote podjetja Published in DKUM: 06.11.2025; Views: 0; Downloads: 34
Full text (3,05 MB) |
5. Organizacijska kultura v malih podjetjihManja Ančevski, 2025, master's thesis Abstract: Organizacijska kultura je eden ključnih dejavnikov, ki pomembno vpliva na uspešnost podjetja, zavzetost in zadovoljstvo zaposlenih ter dolgoročno stabilnost organizacije. Posebej izrazito se njen pomen kaže v malih podjetjih, kjer se zaradi manjšega števila zaposlenih oblikujejo intenzivnejši medosebni odnosi, vsak posameznik pa ima večji vpliv na kulturo podjetja. Mala podjetja se pogosto soočajo z omejenimi viri, kadrovsko fluktuacijo in izzivi pri oblikovanju spodbudnega delovnega okolja, kar lahko vodi v nestabilnost in zmanjšano produktivnost. V teh okoliščinah postane organizacijska kultura temeljni element, ki lahko bodisi prispeva k uspešnosti bodisi predstavlja oviro pri njenem razvoju. V teoretičnem delu naloge so predstavljeni različni modeli organizacijske kulture in dejavniki, ki vplivajo na njen nastanek, oblikovanje in spreminjanje. Analizirani so tudi vplivi močne in šibke kulture ter posebnosti kulture v malih podjetjih v primerjavi z večjimi organizacijami. Poudarjena je vloga vodstva in zaposlenih pri oblikovanju skupnih vrednot, norm in vedenjskih vzorcev ter pomen skladnosti kulture s strateškimi cilji podjetja. Empirični del temelji na raziskavi, izvedeni v štirih slovenskih malih podjetjih, kjer je bil z anketnim vprašalnikom analiziran vpliv organizacijske kulture na zadovoljstvo, motivacijo, predanost, zavzetost, produktivnost in kakovost medosebnih odnosov. Rezultati kažejo, da močnejša in jasneje razvita organizacijska kultura pozitivno vpliva na motivacijo, zavzetost in predanost zaposlenih, hkrati pa prispeva k boljši kakovosti odnosov in večji učinkovitosti dela. Nasprotno pa šibka kultura pogosto vodi v nezadovoljstvo, pomanjkanje motivacije ter slabšo produktivnost. Na podlagi ugotovitev so oblikovani konkretni predlogi za izboljšanje organizacijske kulture v malih podjetjih, kot so krepitev komunikacije, spodbujanje sodelovanja, razvoj vodstvenih kompetenc ter ustvarjanje bolj spodbudnega delovnega okolja. Naloga tako ponuja praktične smernice, ki lahko malim podjetjem služijo kot podlaga za sistematično gradnjo in utrjevanje organizacijske kulture, kar prispeva k dolgoročni uspešnosti in stabilnosti poslovanja. Keywords: organizacijska kultura, mala podjetja, zadovoljstvo zaposlenih, zavzetost in predanost, motivacija, medosebni odnosi Published in DKUM: 04.11.2025; Views: 0; Downloads: 19
Full text (2,07 MB) |
6. Zadovoljstvo zaposlenih v podjetju Kodila d. o. o.Jelena Miletić, 2025, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi je obravnavano zadovoljstvo zaposlenih v podjetju Kodila d. o. o. Namen raziskave je bil preučiti stopnjo zadovoljstva zaposlenih v tem podjetju ter ugotoviti, kateri so dejavniki, ki najbolj, oziroma najmanj, vplivajo na njihovo zadovoljstvo.
V teoretičnem delu diplomske naloge smo podrobno opisali zadovoljstvo zaposlenih in ključne dejavnike, ki nanj vplivajo. Poudarili smo tudi pomen merjenja zadovoljstva in posledice nezadovoljstva zaposlenih v organizaciji.
V empiričnem delu smo na podlagi kvantitativne metode opravili raziskavo. Raziskava je bila izvedena s pomočjo ankete, ki je bila poslana vsem zaposlenim v organizaciji.
Rezultati kvantitativne raziskave kažejo, da so zaposleni na splošno zadovoljni v podjetju Kodila d. o. o., pri čemer so dejavniki, ki prispevajo k največjemu zadovoljstvu, varnost zaposlitve ter odnos z nadrejenimi. Rezultati so pokazali tudi, da organizacija dela, tempo dela ter višina plače vplivajo na nezadovoljstvo zaposlenih in da ta področja potrebujejo več pozornosti. Na podlagi ugotovitev raziskave so podjetju predstavljeni predlogi za izboljšavo stanja. Keywords: zadovoljstvo zaposlenih, merjenje zadovoljstva, dejavniki zadovoljstva, Kodila d. o. o. Published in DKUM: 23.10.2025; Views: 0; Downloads: 16
Full text (1,03 MB) |
7. Vpliv skrajšanega delovnika na produktivnost in zadovoljstvo zaposlenihMaša Godec, 2025, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo raziskovali, kako skrajšan delovni čas vpliva na zadovoljstvo in produktivnost zaposlenih ter na ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem. Diplomska naloga se osredotoča na zaposlene v zasebnem sektorju, ki opravljajo administrativna in pisarniška dela. Glavni namen raziskave je bil ugotoviti, ali bi krajši delovnik prispeval k višji produktivnosti in boljšemu zadovoljstvu zaposlenih.
V teoretičnem delu smo predstavili definicije in ključne pojme, povezane z delovnim časom, zadovoljstvom in produktivnostjo zaposlenih. V empiričnem delu smo izvedli anketno raziskavo, s katero smo primerjali mnenja zaposlenih, ki delajo po običajnem 8-urnem delovnem urniku, in tistimi, ki delo opravljajo po skrajšanem delovnem času.
Rezultati raziskave so pokazali, da večina anketirancev verjame, da bi skrajšanje delovnega časa pozitivno vplivalo na njihovo zadovoljstvo in učinkovitost pri delu. Prav tako se je izkazalo, da krajši delovnik omogoča boljše usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja, vendar le ob dobri organizaciji dela.
Na podlagi raziskave lahko zaključimo, da skrajšan delovni čas predstavlja pomemben korak k boljšemu ravnovesju poklicnega in zasebnega življenja ter močno vpliva tudi na zaposlene in njihovo zadovoljstvo pri delu, kar se posledično izraža tudi na produktivnosti. Keywords: krajši delovni čas, delovni čas, produktivnost zaposlenih, zadovoljstvo zaposlenih Published in DKUM: 14.10.2025; Views: 0; Downloads: 13
Full text (927,34 KB) |
8. Primerjava družini prijaznih ukrepov v podjetjih s certifikatom družini prijazno podjetje in tistih brez njegaKarin Zalaznik, 2025, undergraduate thesis Abstract: V diplomsko nalogi smo raziskovali poznavanje, uporabo in zaznavanje ukrepov za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja med zaposlenimi v slovenskih podjetjih ter primerjali rezultate med podjetji s certifikatom ˝Družini prijazno podjetje˝ (DPP)in brez njega. Preverjali smo, ali prisotnost certifikata vpliva na boljšo informiranost zaposlenih, višjo stopnjo uporabe ukrepov ter boljše zaznavanje ravnovesja med poklicnim in družinskim življenjem.
Raziskava, izvedena s spletno anketo med 105 zaposlenimi, je pokazala, da se seznanjenost z ukrepi med zaposlenimi v podjetjih z in brez certifikata DPP statistično značilno ne razlikuje. Uporaba ukrepov je bila nekoliko višja v podjetjih s certifikatom (48%) kot v podjetjih brez (33%), vendar razlika ni bila statistično značilna.
Statistično značilna pozitivna povezava med uporabo ukrepov in zaznavanjem boljšega ravnovesja je bila ugotovljena le v podjetjih brez certifikata, kar nakazuje, da na ravnovesje zaposlenih v podjetjih z DPP vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so organizacijska kultura in kadrovska politika.
Ugotovitve kažejo, da certifikat DPP sam po sebi ne zagotavlja večje informiranosti ali višje uporabe ukrepov, temveč je ključen način njihove implementacije, prilagojenost ukrepov potrebam zaposlenih ter učinkovita interna komunikacija. Keywords: družini prijazno podjetje, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, družini prijazni ukrepi, zadovoljstvo zaposlenih. Published in DKUM: 14.10.2025; Views: 0; Downloads: 13
Full text (1,49 MB) |
9. Organizacija dela na daljavo v Zavarovalnici Sava d. d.Lovro Urbiha, 2025, undergraduate thesis Abstract: Zaključno delo se osredotoča na organizacijo dela na daljavo v podjetju Zavarovalnica Sava, d. d., s poudarkom na vplivu dela na daljavo na produktivnost, zadovoljstvo, pripadnost in motivacijo zaposlenih. V teoretičnem delu so predstavljene značilnosti in razvoj dela na daljavo, njegove prednosti, slabosti, organizacijski vidiki ter vpliv na zdravje. Raziskovalni del vključuje spletno anketo med zaposlenimi in intervju s predstavnico kadrovske službe Zavarovalnica Sava, d. d. Analiza rezultatov je pokazala, da večina zaposlenih delo na daljavo ocenjuje pozitivno, še posebej glede prilagodljivosti, ravnovesja med delom in prostim časom ter produktivnosti. Ključni izzivi, kot sta izolacija in pomanjkanje komunikacije, se rešujejo z ustreznimi digitalnimi orodji in kulturo sodelovanja. Delo prinaša pomembne ugotovitve za nadaljnji razvoj učinkovitih strategij dela na daljavo in priporočila za organizacije, ki želijo ohranjati visoko raven učinkovitosti in zadovoljstva med zaposlenimi. Keywords: delo na daljavo, Zavarovalnica Sava, d. d., produktivnost, zadovoljstvo zaposlenih Published in DKUM: 13.10.2025; Views: 0; Downloads: 12
Full text (1018,52 KB) |
10. Pomen organizacijske kulture za zaposlene na kliničnem oddelku za kardiologijo v Univerzitetnem kliničnem centru LjubljanaMarko Veselinović, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava vpliv organizacijske kulture na delovanje in učinkovitost zaposlenih na Kliničnem oddelku za kardiologijo v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Organizacijsko kulturo opredeljujejo vrednote, norme, prepričanja in običaji, ki pomembno vplivajo na ključne procese v organizaciji, vključno s timskim delom, vodenjem, odzivom na probleme ter uvajanjem novosti in sprememb. Zaposlene v organizaciji tako povezuje, jih motivira in spodbuja h kvalitetnemu opravljanju nalog, kar se odraža v uspešnosti organizacije ali podjetja. V zdravstvenih organizacijah je obvladovanje organizacijske kulture ključno za doseganje visoke kakovosti zdravstvenih storitev, večje varnosti pacientov in boljših delovnih rezultatov zaposlenih. Poleg ustreznega strokovnega znanja zaposlenih je izrednega pomena tudi njihovo počutje. Le zadovoljni zaposleni lahko delajo kakovostno in učinkovito.
Teoretični del naloge zajema in preučuje pojem organizacije, organizacijske kulture, različne ravni in tipologije s katerimi se najpogosteje srečujemo, njen pomen v zdravstvenem sistemu ter namen, uporabljene metode, hipoteze in cilje naloge. V empiričnem delu naloge smo z raziskavo, ki je bila izvedena na Kliničnem oddelku za kardiologijo, želeli ugotoviti, kakšen pomen ima organizacijska kultura za zaposlene, ali vpliva na njihovo zadovoljstvo in učinkovitost ter ali je obstoječa organizacijska kultura na izbranem oddelku primerna? V raziskavi smo uporabili vprašalnik, ki sta ga razvila Cameron in Quinn. Temu vprašalniku smo dodali nekaj lasnih vprašanj, ki se nanašajo na področje zadovoljstva in učinkovitosti zaposlenih. Podrobneje smo opisali izbran oddelek in uporabljeno raziskovalno metodo ter na podlagi analize podatkov, ki smo jih pridobili z našo raziskavo predstavili naše ugotovitve in podali predloge za izboljšave.
Raziskava je pokazala, da organizacijska kultura pomembno vpliva na zadovoljstvo zaposlenih, njihovo učinkovitost, kakovost medsebojnih odnosov ter krepi sodelovanje med zaposlenimi. Ugotovljeno je bilo, da zaposleni najbolj cenijo klansko kulturo, ki temelji na sodelovanju, povezanosti in podpori, medtem ko zaznavajo trenutno okolje kot izrazito hierarhično, kar povzroča neskladje med pričakovanji in realnostjo. Prav tako je bilo ugotovljeno, da so zaposleni nezadovoljni z delovnimi pogoji, še posebej z vidika plačila, stanja organizacijske kulture in možnosti napredovanja, vendar kljub temu izkazujejo visoko stopnjo strokovne motivacije, predanosti in učinkovitosti.
Vodstvu kliničnega oddelka za kardiologijo predlagamo, da sistematično pristopi k postopni preobrazbi organizacijske kulture, in sicer v smeri večje fleksibilnosti, odprte komunikacije in vključujočega vodenja. Ključno je spodbujati razvoj klanske kulture, izboljšati osnovne delovne pogoje ter vzpostaviti mehanizme, ki bodo omogočali aktivno vlogo zaposlenih pri oblikovanju delovnega okolja. S tem se lahko dolgoročno izboljša ne le zadovoljstvo zaposlenih, temveč tudi kakovost obravnave pacientov. Keywords: Organizacija, kultura, organizacijska kultura, zadovoljstvo zaposlenih, učinkovitost zaposlenih. Published in DKUM: 29.09.2025; Views: 0; Downloads: 16
Full text (2,54 MB) |