Search the digital library catalog

Abstract: Uvod: Za zagotavljanje kakovostne, varne, učinkovite in celostne zdravstvene nege je ključnega pomena psihološko dobro počutje zaposlenih v zdravstveni negi in njihovo zadovoljstvo pri delu. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti stopnjo psihološkega dobrega počutja zaposlenih v zdravstveni negi v povezavi z zadovoljstvom pri delu. Metode: V teoretičnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela, v empiričnem delu pa deskriptivna presečna raziskava z metodo anketiranja. Kot raziskovalni instrument je bil uporabljen anketni vprašalnik. V raziskavi je sodelovalo 100 zaposlenih v zdravstveni negi, ki so člani izbranega regijskega društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov. Pridobljeni podatki so bili statistično obdelani in analizirani z Microsoft Excel 2013 in IBM SPSS 29.0. Rezultati: Rezultati kažejo, da zaposleni v zdravstveni negi dosegajo visoko stopnjo psihološkega dobrega počutja (PV = 4,68) in srednjo stopnjo zadovoljstva pri delu (PV = 3,9) ter da se psihološko dobro počutje z zadovoljstvom na delovnem mestu statistično pomembno pozitivno povezuje. Razprava in zaključek: Rezultati raziskave so spodbudni, saj kažejo na dobro subjektivno doživljanje posameznikov v povezavi z njihovim delom. Zagotavljanje optimalnega psihološkega dobrega počutja zaposlenih v zdravstveni negi in njihovega zadovoljstva pri delu je pomembno, saj vpliva na kakovost in varnost zdravstvene nege ter celotnega zdravstvenega sistema.
Keywords: psihološko dobro počutje, zaposleni v zdravstveni negi, zadovoljstvo pri delu
Published in DKUM: 18.11.2025; Views: 0; Downloads: 33
Full text (1,36 MB)

Abstract: Delo od doma postaja vse bolj razširjena oblika fleksibilnega dela, ki zaposlenim omogoča večjo avtonomijo, hkrati pa prinaša izzive za posameznike in organizacije. Namen raziskave je bil preučiti vlogo zadovoljstva z domačim vzporednim delom pri napovedovanju zaznane produktivnosti in zadovoljstva zaposlenih pri delu od doma ter preveriti moderacijsko vlogo osebnostne lastnosti polihroničnost. V raziskavi je sodelovalo 156 udeležencev, starih med 22 in 60 let, ki so izpolnili spletni vprašalnik. Rezultati so pokazali, da zadovoljstvo z domačim vzporednim delom statistično značilno napoveduje zaznano produktivnost in zadovoljstvo pri delu od doma. Prav tako se je izkazalo, da polihroničnost pomembno napoveduje zadovoljstvo z domačim vzporednim delom. Rezultati moderacijskih analiz so pokazali, da polihroničnost pomembno moderira odnos med zadovoljstvom z domačim vzporednim delom in zadovoljstvom z delom od doma, ne pa tudi odnosa med zadovoljstvom z domačim vzporednim delom in zaznano produktivnostjo. Ugotovitve raziskave poudarjajo pomen zadovoljstva z domačim vzporednim delom za psihološko blagostanje in produktivnost zaposlenih pri delu od doma ter opozarjajo na individualne razlike v polihroničnosti, ki jih je smiselno upoštevati pri oblikovanju organizacijskih politik.
Keywords: delo od doma, zaznana produktivnost, zadovoljstvo pri delu, polihroničnost, domače vzporedno delo
Published in DKUM: 07.10.2025; Views: 0; Downloads: 11
Full text (1018,90 KB)

Abstract: Raziskovali smo kako vodje zaznavajo pričakovanja svojih zaposlenih ter v kolikšni meri se ta zaznava ujema z dejanskimi pričakovanji zaposlenih. Ključno nas je zanimalo, ali obstajajo razlike v zaznavanju štirih področij: kakovosti odnosa med vodjo in zaposlenim, vodstvenega vedenja, zadovoljstva pri delu ter pomembnosti kariernih pričakovanj. V teoretičnem delu smo opredelili pojem pričakovanj zaposlenih ter predstavili dejavnike, ki nanje vplivajo. Nadalje smo predstavili načine upravljanja pričakovanj in se osredotočili na vlogo vodij pri tem procesu. V empiričnem delu smo z uporabo validiranih vprašalnikov (LMX-7, MLQ, JSS, CEQ) izvedli kvantitativno raziskavo v petih organizacijskih enotah večjega podjetja ter analizirali 40 odgovorov zaposlenih in vodij. Z uporabo Mann-Whitneyjevega U-testa in Kruskal-Wallisovega H testa smo preverili štiri raziskovalna vprašanja, Spearmanova korelacija pa je dodatno osvetlila povezanost med zadovoljstvom pri delu in kariernimi pričakovanji. Rezultati raziskave so pokazali visoko stopnjo usklajenosti med zaznavami zaposlenih in vodij, kar kaže na dobro razumevanje vodij o tem, kaj njihovi zaposleni pričakujejo. Kljub temu pa to še ne pomeni, da so zaposleni visoko zadovoljni, le da vodje njihova pričakovanja prepoznavajo razmeroma natančno. Ugotovitve nakazujejo na pomen kontinuiranega spremljanja pričakovanj in vodenja odprtega dialoga med vodji in zaposlenimi. Pri tem je ključno razumeti, katera pričakovanja vodje lahko aktivno naslavljajo ter katera so pogojena s širšimi organizacijskimi dejavniki. Pridobljeni vpogledi ponujajo uporabne iztočnice za nadaljnje raziskave, ki bi lahko vključevale tudi merjenje organizacijske klime, kulture in zadovoljstva tako zaposlenih kot vodij. Takšen pristop bi omogočil celovitejše razumevanje usklajenosti znotraj organizacije ter dolgoročno prispeval k večjemu zadovoljstvu in učinkovitosti zaposlenih.
Keywords: pričakovanja zaposlenih, vodje, upravljanje pričakovanj, zadovoljstvo pri delu, teorija LMX
Published in DKUM: 07.08.2025; Views: 0; Downloads: 31
Full text (2,72 MB)

Abstract: Fluktuacija zaposlenih v zdravstveni negi predstavlja pereč problem na globalni ravni, je posledica preobremenjenosti in nezadovoljstva zaposlenih v zdravstveni negi ter vodi v finančne izgube zdravstvenih organizacij in v nižjo kakovost oskrbe bolnikov. Namen raziskave je bil ugotoviti, kateri dejavniki vplivajo na (ne) zadovoljstvo zaposlenih in kateri dejavniki vplivajo na odločitev o menjavi delovnega mesta med zaposlenimi v zdravstveni negi. Uporabljena je bila kvalitativna metodologija raziskovanja. Podatki so bili zbrani z delno strukturiranimi intervjuji. Za analizo podatkov je bila uporabljena metoda konvencionalne vsebinske analize besedila. Z analizo so bile dobljene kategorije doživljanje ob menjavi delovnega mesta, (ne)zadovoljstvo in menjava delovnega mesta ter vpliv menjave delovnega mesta. Zaposleni v zdravstveni negi so zadovoljni, če so spoštovani, slišani in razumljeni, če se dobro razumejo s sodelavci, niso preobremenjeni, imajo čas za zasebno življenje in so za svoje delo ustrezno plačani. Kot dejavniki nezadovoljstva so se izkazali: slab odnos nadrejenih, preobremenjenost, stres, izgorelost, neustrezno plačilo, ne prepoznavanje truda in delovni čas, ki vpliva na zasebno življenje. Menjava delovnega mesta je na zaposlene vplivala pozitivno, pri odločitvi pa so jih sorodniki in sodelavci v večini podpirali. Največ jih je za odločitev potrebovalo manj kot pol leta. Rezultati kažejo, da so najpogostejši razlogi za nezadovoljstvo preobremenjenost, stres, izgorelost, slabi odnosi nadrejenih in slabi medsebojni odnosi. Predlagano je bilo, da se uredi kadrovska stiska in delovna klima.
Keywords: zdravstvena nega, zadovoljstvo pri delu, motivacija, fluktuacija
Published in DKUM: 27.06.2025; Views: 0; Downloads: 56
Full text (902,30 KB)

Abstract: V današnjem času je v zdravstvenih zavodih in gospodarskih družbah še vedno veliko nerešenih problemov, ki so povezani s človeškimi viri. Na kakovost dela vplivajo vse sposobnosti posameznika, ki implementira v svoje delo energijo, zanesljivost, pripadnost ter tudi nadarjenost, ustvarjalnost in domišljijo. Pomembna je motiviranost zaposlenih, da znajo svoje znanje deliti, timski duh in ciljna usmerjenost. Problemi se kažejo z nizko uspešnostjo zaposlenih, fluktuacijo ter njihovim nezadovoljstvom. Omenjeno in nastala situacija lahko vplivajo na organizacijsko kulturo, za katero je pomemben tudi stil vodenja. V teoretičnem delu magistrske naloge z deskriptivno metodo opredeljujemo pojem stila vodenja, organizacijske kulture in zadovoljstva zaposlenih. Opredelimo oblike stilov vodenja, organizacijsko kulturo in prikažemo, kako stil vodenja in organizacijska kultura vplivata na zadovoljstvo in uspešnost zaposlenih. V empiričnem delu z uporabo anonimnih vprašalnikov ugotavljamo: • kateri stil vodenja uporabljajo v zdravstvenem zavodu in katerega v gospodarski družbi; • opredelimo ključno vedenje in lastnosti vodenja ter učinkovitosti, ki vplivajo na zadovoljstvo posameznika; • katero obliko organizacijske kulture uporabljajo v zdravstvenem zavodu in v gospodarski družbi in njun vpliv na zaposlene. Analizo in rezultate predstavljamo v grafih in tabelah s pomočjo uporabe računalniškega programa Microsoft Excel in SPSS. Rezultati kažejo, da izmed treh izpostavljenih stilov vodenja, demokratičnega, avtoritarnega in laissez-faire stila vodenja, demokratični stil vodenja povečuje zadovoljstvo zaposlenih. Zaposleni se ob tovrstnem stilu vodenja počutijo cenjeni in vključeni v proces odločanja, kar vodi do večje motivacije zaposlenih in uspešnosti pri delu. Z merjenjem organizacijske kulture so rezultati pokazali, da nima neposrednega statističnega vpliva na zadovoljstvo zaposlenih. Raziskava je pokazala, da so pomembnejši dejavniki odnosi med zaposlenimi, komunikacija in podpora vodij. Zadovoljstvo zaposlenih je v gospodarski družbi in zdravstvenem zavodu ključni dejavnik uspešnosti obeh organizacij. Zadovoljni zaposleni izkazujejo večjo motiviranost, zavzetost in uspešnost pri svojem delu. Pomembno je, da vodje in organizacije vlagajo v zaposlene in jih nadalje motivirajo in nagrajujejo.
Keywords: stili vodenja, uspešnost zaposlenih, organizacijska kultura, zadovoljstvo pri delu
Published in DKUM: 11.09.2024; Views: 42; Downloads: 104
Full text (1,46 MB)