| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Intratekalna analgezija ob splošni anesteziji za laparoskopske ginekološke operacije: vpliv na mikrohemodinamiko, stresni odgovor in bolečino
Marko Zdravković, 2020, doctoral dissertation

Abstract: Izhodišče Mikrohemodinamsko dogajanje in regionalna dostava kisika sta v anesteziologiji pomembna zaradi povezave med moteno mikrocirkulatorno funkcijo in slabšim perioperativnim izhodom. Kljub manj boleči laparoskopski kirurški tehniki v primerjavi s klasično “odprto” kirurgijo pa bolnice po laparoskopskih ginekoloških operacijah občutijo hudo bolečino v 40% do 65% primerov. Dodatek intratekalne anelgezije k splošni anesteziji bi teoretično lahko izboljšal mikrocirkulacijo in perioperativno zdravljenje bolečine ter zmanjšal stresni odgovor. Metode Bolnice (n=102), ki so imele načrtovano laparoskopsko ginekološko operacijo, smo naključno razvrstili v tri skupine. Prejele so kombinacijo splošne anestezije z nizkim odmerkom intratekalne analgezije (NOIA: 7,5 mg levobupivakaina in 2,5 μg sufentanila) ali zelo nizkim odmerkom intratekalne analgezije (ZNOIA: 3,75 mg levobupivakaina in 2,5 μg sufentanila) ali zgolj splošno anestezijo (kontrolna skupina). Uporabili smo 3 minutni zažemni test in s spektroskopijo blizu infrardečega spektra izmerili tkivno oksigenacijo in opredelili mikrocirkulatorno funkcijo v m. brachioradialis in m. triceps surae v treh časovnih točkah: pred uvodom v splošno anestezijo, 5 minut po trahealni intubaciji in 15 minut po začetku pnevmoperitoneja. Primarni mikrohemodinamski izidi so bili: (1) primerjava spektroskopsko dobljenih mikrohemodinamskih parametrov med skupinami; (2) primerjava mikrovaskularnih trendov v mišicah nog s tistimi v mičicah rok znotraj skupin; in (3) korelacija krvnega tlaka s hitrostjo povratka tkivne oksigenacije po zažemnem testu. Trije primarni cilji s področja lajšanja bolečine so bili: (1) poraba sufentanila med operativnim posegom; (2) poraba piritramida za zdravljenje pooperativne bolečine; in (3) ocena bolečine z 11 točkovno številčno lestvico (od 0 do 10). Za oceno zgodnjega stresnega odgovora smo določili nivo kortizola in glukoze v serumu pred in med operacijo. Rezultati Med tremi skupinami ni bilo razlik v mikrohemodinamskih parametrih na podlahti. Na merilnem mestu na nogi so imele bolnice v skupinah z dodatkom intratekalne analgezije že pred uvodom v anestezijo počasnejšo hitrost tkivne reoksigenacije po zažemnem testu (NOIA 34 ±16 %/min, p=0,002; ZNOIA 36 ±13 %/min, p=0,006) v primerjavi s kontrolno skupino (52 ±27 %/min). Med splošno anestezijo smo opazili poslabšanje mikrocirkulatorne funkcije v vseh skupinah in razlik med njimi več ni bilo zaznati, med laparoskopijo pa smo zaznali pomembno zmanjšanje hitrosti tkivne reoksigenacije po zažemnem testu v skupini z NOIA (14 ±11 %/min) v primerjavi z ZNOIA (22 ±11 %/min; p=0,023) in kontrolno skupino (24 ±17 %/min; p=0,040). Poraba sufentanila (mediana [interkvartilni razpon]) je bila 2,9 (0-4) μg/h v skupini z NOIA, 4,7 (3,2-9,2) μg/h v skupini z ZNOIA in 16 (11-23) μg/h v kontrolni skupini (p<0,001), poraba piritramida znotraj 24 ur po operaciji pa 2 (0-2,5) mg, 5 (0-7,5) mg in 7,3 (2,1-9,5) mg (p=0,001), v enakem vrstnem redu skupin. Pooperativna ocena bolečine je bila ves čas <3 zgolj v skupini z NOIA. Zadovoljstvo bolnic z anesteziološko oskrbo in sodelovanjem v raziskavi je bilo ocenjeno kot odlično. Med skupinami ni bilo razlik v nivoju kortizola in glukoze v serumu. Zaključki Ne glede na uporabljeno anesteziološko tehniko so bolnice ohranile ali imele izboljšano oksigenacijo in mikrocirkulatorno funkcijo v področju m. brachioradialis med laparoskopijo. V področju m. triceps surae pa sta bili oksigenacija in mikrocirkulatorna funkcija slabši. Dodatno zmanjšanje hitrosti reoksigenacije na nogi v skupini z NOIA je treba tolmačiti z razumevanjem simpatolitičnih učinkov spinalne analgezije, ki povečajo gostoto odprtih kapilar, kar skrajša difuzijske razdalje. Nižja hitrost toka krvi ob krajših difuzijskih razdaljah je mikrohemodinamsko ugodnejša. Uporaba nizkega odmerka intratekalne analgezije zmanjša porabo opioidnih zdravil za laparoskopske ginekološke operacije in zmanjša intenziteto pooperativne bolečine.
Keywords: kombinirana splošna in spinalna anestezija, spinalna analgezija, intratekalna analgezija, laparoskopska kirurgija, ginekologija, hemodinamika, mikrocirkulacija, tkivna oksigenacija, zadovoljstvo pacientov, stresni odgovor, zdravljenje bolečine, poraba opioidov, pospešeno okrevanje po operaciji, kortizol
Published: 17.07.2020; Views: 388; Downloads: 41
.pdf Full text (2,71 MB)

2.
Kakovost izvajanja zdravstvenih storitev na sekundarnem nivoju zdravstvenega varstva
Klavdija Leskovar, 2017, master's thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Besedo kakovost srečujemo na vsakem koraku, kakovost izvajanja zdravstvenih storitev pa je obširen pojem, ki ga je težko definirati ter podati pravo in edino definicijo, zaradi česar je bil namen magistrskega dela ugotoviti zadovoljstvo pacientov z zdravstveno obravnavo. Namen: Ugotoviti zadovoljstvo pacientov s celostno obravnavo zdravstvenega tima, ki ga v tem primeru tvorita medicinska sestra in zdravnik. V okviru magistrskega dela je bila izvedena raziskava o zadovoljstvu pacientov z zdravstvenimi storitvami v Kliniki za kirurgijo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Raziskovalna metodologija: V okviru raziskave je bil razvit nestandardiziran anketni vprašalnik, ki je vseboval 26 vprašanj. Uporabili smo kvalitativno in kvantitativno metodo raziskovanja. Raziskava je vključevala 100 anketirancev – pacientov, hospitaliziranih na Kliniki za kirurgijo, Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Rezultati: Rezultati izvedene raziskave so pokazali, da so pacienti z obravnavo s strani medicinskih sester in tudi zdravnikov zadovoljni, prav tako so zadovoljni s celostno obravnavo tima na posameznih oddelkih Klinike za kirurgijo, Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. V 88,6 % so s celostno obravnavo zadovoljni, zgolj v 11,4 % so bili z obravnavo delno zadovoljni, nihče ni izbral odgovora, da z obravnavo niso bili zadovoljni. Diskusija in zaključek: Celostno gledano so pacienti, obravnavani na posameznih oddelkih Klinike za kirurgijo, Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, zadovoljni z obravnavo.
Keywords: kakovost v zdravstvu, zadovoljstvo pacientov, zdravstvene storitve, merjenje kakovosti v zdravstvu.
Published: 28.11.2017; Views: 862; Downloads: 166
.pdf Full text (1,05 MB)

3.
RAZLIKE V ZADOVOLJSTVU BOLNIKOV Z ZDRAVNIKOM DRUŽINSKE MEDICINE-KONCESIONARJEM IN ZDRAVNIKOM DRUŽINSKE MEDICINE V JAVNEM ZAVODU
Adrijana Hren Visenjak, 2016, master's thesis/paper

Abstract: Pacienti lahko z oceno zadovoljstva z delom zdravnika družinske medicine prispevajo k višji kakovosti v zdravstvu. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti razlike v zadovoljstvu pacientov z zdravnikom, zaposlenim v javnem zdravstvu, in s koncesionarjem. V presečni študiji smo uporabili anketni vprašalnik EUROPEP s 25 vprašanji. Priložnostni vzorec je zajemal 80 pacientov, ki so obiskali splošnega zdravnika v mesecu marcu 2016. Analiza je pokazala razlike v zadovoljstvu pacientov v prid koncesionarju. Skupna povprečna ocena po EUROPEP točkovniku je pri obiskih v javnem zavodu znašala 75 točk, pri zdravniku koncesionarju pa je bila povprečna ocena 89 točk (p<0,001). Skupna ocena EUROPEP vprašalnika je zavzela 81,9 točk. Najvišje povprečne vrednosti po Likertovi lestvici (4,74) zasledimo pri vprašanju o zaupnem ravnanju z zdravstvenim kartonom, in sicer v skupini pacientov, ki so obiskali koncesionarja. Najvišjo razliko smo ugotovili pri vprašanju o telefonski zvezi z ambulanto, ki je pri koncesionarju znašala 4,45, pri zdravniku v javnem zavodu pa 3,45 (razlika za eno točko, p<0,001). Mediana ocene po Likertovi lestvici je pri koncesionarju znašala odlično 5, pri zdravniku v javnem zavodu pa prav dobro 4 (p<0,001). Na splošno so pacienti, ki so obiskali obe skupini zdravnikov, podali zelo visoke ocene in sklepamo lahko, da so zadovoljni z delom tako osebnega zdravnika koncesionarja kot zdravnika v javnem sektorju.
Keywords: zadovoljstvo pacientov, kvaliteta zdravstvene oskrbe, zdravnik družinske medicine, koncesionar
Published: 22.11.2016; Views: 1120; Downloads: 116
.pdf Full text (2,14 MB)

4.
Zadovoljstvo pacientov s kakovostjo zdravstvene nege na primarnem nivoju zdravstvenega varstva
Zvonka Fekonja, 2013, master's thesis

Abstract: Izhodišče: zadovoljstvo pacientov lahko opišemo kot stopnjo usklajenosti med pacientovimi pričakovanji in dejansko prejeto zdravstveno nego. Za doseganje ustrezne kakovosti v zdravstveni negi morajo biti negovalne intervencije izvedene v skladu s pričakovanji pacientov. Namen: opredeliti kakovost zdravstvene nege v nujni medicinski pomoči ter z raziskavo ugotoviti zadovoljstvo pacientov s kakovostjo zdravstvene nege v nujni medicinski pomoči. Metode: uporabili smo kvantitativno deskriptivno empirično kavzalno neeksperimentalno metodo raziskovanja. Anketirali smo 102 pacienta, ki sta obiskala sta obiskala službo nujne medicinske pomoči in sta bila deležna zdravstvene obravnave s strani medicinske sestre. Uporabili smo standardiziran CECSS vprašalnik. Rezultati: rezultati raziskave so pokazali, da so pacienti zadovoljni s kakovostjo izvedene zdravstvene nege. Demografski podatki statistično signifikantno ne vplivajo na zadovoljstvo v skupnem seštevku CESCC točk. Pearsonov korelacijski koeficient je pokazal pozitivno povezanost med dajanjem informacij in tehničnimi kompetencami medicinske sestre. Pacienti so zadovoljni z lajšanjem bolečine, ker so dobili učinkovito sredstvo za lajšanje bolečine. Sklep: pomembno je da ugotovimo, katera področja zdravstvene nege je potrebno nenehno izboljševati za doseganje pacientovih pričakovanj. Zadovoljstvo pacientov bo v prihodnosti predstavljalo pomembno vlogo pri nenehnem izboljševanju kakovosti urgentne zdravstvene nege ter posledično k dvigovanju le-te.
Keywords: kakovost, zadovoljstvo pacientov, primarni nivo zdravstvenega varstva, zdravstvena nega
Published: 07.02.2014; Views: 2649; Downloads: 802
.pdf Full text (1,24 MB)

5.
VPLIV KAKOVOSTI NAVODIL ZA PREISKAVO NA POČUTJE PACIENTA
Katja Mali, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava vpliv kakovosti navodil za preiskavo na počutje pacienta. V UKC Ljubljana, na oddelku Klinika za nuklearno medicino, smo želeli ugotoviti, ali kakovostna navodila za preiskavo vplivajo na počutje pacienta pred preiskavo in med njo. Kakovostne informacije so dejavnik, ki vpliva na večjo kakovost in s tem poveča zadovoljstvo pacienta. Na podlagi predpostavk smo oblikovali vprašalnik, na katerega je odgovorilo 120 pacientov, ki so se udeležili preiskav CT-angiografija in perfuzijska scintigrafija srca. Glede na obliko in čas prejetega navodila za preiskavo smo izdelali anketo A in B. V skupini A so bili pacienti, ki so prejeli pisna navodila 7 dni pred preiskavo, v skupini B pa pacienti, ki so prejeli ustna navodila na dan preiskave. Rezultati so pokazali, da kakovostna navodila za preiskavo vplivajo na počutje pacientov pred preiskavo in med njo. Na podlagi rezultatov primerjave pisnih in ustnih navodil za preiskavo smo pripravili predloge za izboljšave, ki bodo pripomogle k večji kakovosti navodil za preiskavo.
Keywords: kakovost, kakovost storitev, kakovost zdravstvenih storitev, zadovoljstvo pacientov, informacije
Published: 12.12.2013; Views: 1706; Downloads: 119
.pdf Full text (2,43 MB)

6.
ZADOVOLJSTVO PACIENTOV V ZDRAVSTVENEM DOMU LJUBLJANA
Robertina Benkovič, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko nalogo bi lahko razdelili na dva dela. Prvi del je teoretični del, kjer govorimo o kakovosti, predvsem v zdravstvu in o marketingu, kjer smo se osredotočili predvsem na marketinški splet. Marketinške spremenljivke so nam služile kot osnova za izdelavo anketnega vprašalnika. Menimo, da so te teoretične osnove potrebne, da bi se lahko lotili analize zadovoljstva pacientov v Zdravstvenem domu Ljubljana. Drugi del je raziskovalni del, kjer smo izdelali anketni vprašalnik s katerim smo ugotavljali zadovoljstvo pacientov s storitvami, zaposlenimi in s samo zunanjo podobo Zdravstvenega doma Ljubljana. Ugotovili smo, da je večina pacientov zadovoljna z delom in odnosom zdravnikov in medicinskih sester, da se večina pacientov naroča na preglede po telefonu in da povprečno čakajo na obravnavo 15 – 30 minut ter da je 58% naročenih ponavadi obravnavanih ob uri, kot so naročeni. Glede plačila storitev smo ugotovili, da bi večina pacientov želela plačati storitve z gotovino ali z bančno kartico. Ker v okviru Zdravstvenega doma Ljubljana deluje tudi zobozdravstvena dejavnost, pri kateri so določene storitve plačljive, smo po Zakonu o pacientovih pravicah, pacientu dolžni pripraviti predračun in ga seznaniti z višino doplačila oziroma plačilom storitve. Anketa je pokazala, da je le 39% pacientov vedno seznanjenih z višino plačila samoplačniške storitve oziroma doplačila. V Zdravstvenem domu Ljubljana imamo v vseh enotah zdravstveno vzgojne centre, ki s svojim delom vzpodbujajo ljudi k zdravemu načinu življenja. S pomočjo Službe za odnose z javnostmi, smo izdelali veliko propagandnega materiala namenjenega pacientom. Rezultati ankete so pokazali, da pacienti redko pregledujejo naše zloženke. Izjema sta zloženki Prehladna obolenja in Gripa, ki ju je v času anketiranja pregledalo kar 75% anketiranih. Polovica anketiranih ne pozna naših programov svetovanja za zdravje in prav toliko se jih še nikoli ni udeležilo zdravstveno vzgojnih akcij. Pri ocenjevanju celostne podobe Zdravstvenega doma Ljubljana, so dobile najboljšo oceno naslednje postavke: urejenost glavnih hodnikov, opremljenost ordinacij, urejenost čakalnic in urejenost vhoda v zdravstveni dom. Najnižje so pacienti ocenili možnost parkiranja. Anketirani so imeli največ kritičnih pripomb na naročanje in čakanje pred ordinacijami ter na premalo parkirnih prostorov.
Keywords: - zadovoljstvo pacientov - kakovost, kakovost v zdravstvu - marketing, marketinški splet
Published: 04.08.2011; Views: 2453; Downloads: 361
.pdf Full text (2,20 MB)

Search done in 0.19 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica