| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 22
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Vloga učiteljeve čustvene inteligentnosti in strategij spoprijemanja s stresom pri doživljanju stresa in zadovoljstvu z delom
Vanda Canjuga, 2020, master's thesis

Abstract: Raziskava se je ukvarjala s konstrukti čustvene inteligentnosti, strategij spoprijemanja s stresom, stresa na delovnem mestu in zadovoljstva z delom ter odnosi med njimi. Preverjen je bil tudi učinek adaptivnih in maladaptivnih strategij spoprijemanja ter njihova morebitna mediacijska vloga. Vzorec raziskave je bil sestavljen iz 243 učiteljev osnovnih in srednjih šol. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo štirih vprašalnikov: Vprašalnika emocionalne kompetentnosti (VEK), Vprašalnika spoprijemanja s stresom (COPE), Vprašalnika doživljanja stresa (PSS) in Vprašalnika zadovoljstva z delom za učitelje (TSS). Podatki so bili analizirani s pomočjo korelacijske matrike ter regresijske in mediacijske analize. Rezultati so pokazali negativno povezavo med sposobnostjo upravljanja s čustvi in stresom na delovnem mestu, pozitivno povezavo med čustveno inteligentnostjo in zadovoljstvom z delom, pozitivno povezavo med čustveno inteligentnostjo in strategijami spoprijemanja, usmerjenimi na problem, čustva in socialno oporo, ter negativno povezavo med spoprijemanjem, usmerjenim na problem, in stresom na delovnem mestu. Spoprijemanje, usmerjeno na problem, je pokazalo mediacijsko vlogo v odnosu med čustveno inteligentnostjo in stresom na delovnem mestu. Raziskava je med prvimi v Sloveniji, ki obravnava odnose med omenjenimi spremenljivkami na populaciji učiteljev in s svojimi izsledki pripomore k poudarjanju uporabe adaptivnih načinov spoprijemanja s stresom na delovnem mestu ter pomembnosti čustvene inteligentnosti v delovnem okolju.
Keywords: čustvena inteligentnost, strategije spoprijemanja, stres na delovnem mestu, zadovoljstvo z delom, učitelji
Published: 01.09.2020; Views: 225; Downloads: 48
.pdf Full text (1,35 MB)

2.
Kadrovski management – kompleksnost zaposlovanja medicinskih sester
Jasminka Mašić, 2020, master's thesis

Abstract: Ishodišča in namen: Proučevali smo upravljanje s človeškimi potenciali, zaposlovanje in način zaposlovanja v javnih službah v Republiki Hrvaški, visoko stopnjo fluktuacije, razloge za odhod iz ustanove, soočanje s problemom pomanjkanja medicinskih sester na trgu dela in nezadovoljstvo zaposlenih medicinskih sester ter opravili analizo razlogov za njihovo nezadovoljstvo na delovnem mestu. Namen našega raziskovanja je bil ugotoviti faktorje, ki negativno vplivajo na zaposlovanje medicinskih sester, s ciljem ustrezno razviti upravljanje s človeškimi potenciali in sprejeti aktivne ukrepe, ki bodo vplivali na zmanjšanje stopnje fluktuacije in omogočili zadržati kvalitetne kadre v ustanovi. Raziskovalna metodologija in metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja ter analitično metodo spremljanja statističnih podatkov. Podatke smo zbirali s tehniko anketiranja zaposlenih medicinskih sester v KBC-ju Reka. Za obdelavo podatkov smo uporabili računalniški program Microsoft Excel in SPSS. Rezultati: Pri svojem raziskovanju smo ugotovili, da medicinske sestre niso zadovoljne s svojim položajem v družbi, prevladuje mnenje, da je ta poklic cenjen in priznan v tujini, ne pa tudi v Republiki Hrvaški, prav tako medicinske sestre niso cenjene med drugimi zdravstvenimi delavci. Kljub temu imajo rade svoj poklic in velika večina bi ponovno izbrala poklic medicinske sestre zaradi pomoči ljudem in skrbi za onemogle. Večina anketirancev občasno razmišlja o spremembi delovnega mesta in odhodu iz ustanove, kot razloge za to pa navajajo nezadovoljstvo s plačo, visoko raven stresa na delovnem mestu, slabe pogoje dela in nezadovoljstvo z delovnim okoljem. Diskusija in zaključek: Zaposlovanje in zadrževanje zdravstvenih delavcev je zelo pomemben segment upravljanja s človeškimi potenciali, ker brez kvalitetnih, strokovnih in zadovoljnih zdravstvenih delavcev ni mogoče doseči zastavljenih ciljev: »zadovoljen pacient, nudenje kvalitetne zdravstvene oskrbe, prijaznost, dobra komunikacija, pozitiven izid zdravljenja«.
Keywords: človeški viri, zadovoljstvo pri delu, motivacija, stres na delovnem mestu, zapuščanje organizacije
Published: 24.07.2020; Views: 209; Downloads: 59
.pdf Full text (1,23 MB)

3.
Promocija zdravja na delovnem mestu v podjetju x
Nina Bajželj, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je opisana promocija zdravja na delovnem mestu v podjetju X. V teoretičnem delu smo opisali kaj je promocija zdravja, kakšne programe oziroma aktivnosti poznamo za izvajanje promocije zdravja, kakšni so razlogi za izvajanje promocije zdravja v podjetjih in kako vse to vpliva na zaposlene in njihovo zadovoljstvo. Opisali smo tudi kritične dejavnike za zdravje, zakaj prihraja do stresa in izgorelosti, kakšne vrste stresa poznamo in kako se vse to odraža na zaposlenih. V praktičnem delu smo opisali izvedbo raziskave. Raziskovali smo promocijo zdravja na delovnem mestu v podjetju X. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika. Zanimalo nas je ali podjetje skrbi za zdravje zaposlenih, ali se v podjetju izvaja promocija zdravja ter na kakšen način. Zanimalo nas je kakšnih aktivnosti za promocijo zdravja se poslužuje podjetje in kako vse to vpliva na zaposlene, zanimalo nas je ali so zaposleni zadovoljni s promocijo zdravja na delovnem mestu in kaj pravzaprav pomeni promocija zdravja za zaposlene.
Keywords: - promocija zdravja na delovnem mestu - zdravo delovno okolje - zdravje zaposlenih - zadovoljstvo zaposlenih
Published: 14.01.2020; Views: 488; Downloads: 102
.pdf Full text (1,09 MB)

4.
Osebna zavzetost za kakovost in varnost dela medicinskih sester
Sanja Zorić, 2019, master's thesis

Abstract: Izhodišča: Poklic medicinske sestre že nekaj let doživlja hudo kadrovsko pomanjkanje, kar posledično vpliva na kakovost zdravstvene nege in zadovoljstvo zaposlenih v zdravstveni negi. Osebna zavzetost vpliva na delo zaposlenih v zdravstveni negi tako z vidika oskrbe pacienta, izida zdravljenja kakor tudi z vidika zadovoljstva pacienta. Največje bogastvo v organizaciji so ljudje in njihove zmožnosti. Vlaganje v ljudi povečuje vrednost same organizacije in njenih zaposlenih. Namen: Opredeliti pojem zavzetosti in raziskati stopnjo zavzetosti zaposlenih v zdravstveni negi v njihovem delovnem okolju. Raziskovalna metodologija in metode: Zaključno delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo uporabili primerjalno metodo analize literature, pri čemer smo povzeli različna teoretična stališča, spoznanja in rezultate avtorjev. V empiričnem delu je bila uporabljena kvantitativna metodologija. Izdelali smo merski inštrument, ki je bil v našem primeru strukturiran anketni vprašalnik, sestavljen iz več vsebinskih sklopov. Anketa je bila izvedena v eni izmed slovenskih bolnišnic, v kateri je sodelovalo 205 zaposlenih v zdravstveni negi. Vsebinski deli zaključnega dela so bili testirani z vidika notranje konsistentnosti posameznega vsebinskega sklopa (Cronbach alfa). V analizi smo uporabili korelacijsko analizo, za primerjavo posameznih skupin med sabo pa smo uporabili analizo variance – ANOVA. Rezultati: Zavzetost za delo in pripravljenost za kakovost dela medicinskih sester sta povezani. Bolj zavzete medicinske sestre so tudi bolj naklonjene dejavnikom, ki jih povezujemo s kakovostjo dela medicinskih sester. Večja kot je samoučinkovitost, višja je zavzetost za delo, to pa vpliva tudi na večjo odprtost do sprememb. Bolj zavzete medicinske sestre so tudi bolj naklonjene dejavnikom, ki jih povezujemo z varnostjo dela medicinskih sester. Ugotovili smo, da so odnosi na delovnem mestu statistično značilno in pozitivno povezani tako z zavzetostjo, pripravljenostjo za uvajanje sprememb kot za uporabo orodij za zagotavljanje kakovosti in varnosti pacientov. Diskusija in zaključek: Zavzetost je rezultat interakcije na delovnem mestu. Tisti zaposleni, ki se na delovnem mestu bolje počutijo, bodo tudi bolj orientirani v prihodnost, bolj bodo odprti za novosti, predvsem pa bodo pogosteje uporabljali različna orodja in pristope za krepitev kakovosti dela zaposlenih v zdravstveni negi, ter bolj zavzeto skrbeli za varnost pacientov.
Keywords: Samoučinkovitost, zadovoljstvo, ravnanje z ljudmi, interakcija na delovnem mestu, občutek vrednosti.
Published: 13.01.2020; Views: 353; Downloads: 143
.pdf Full text (1,53 MB)

5.
Motivacija in zadovoljstvo zaposlenih v podjetju x
Klavdija Držaj, 2018, master's thesis/paper

Abstract: Glavna konkurenčna prednost na vse bolj zahtevnem trgu že nekaj časa nista več kapital in vrhunska tehnologija. V ospredje vse bolj prihaja sposobnost upravljanja in ravnanja s človeškimi viri. Usposobljeni in visoko motivirani zaposleni so v podjetju eden izmed glavnih temeljev razvoja podjetja. Vedno več podjetij stremi k temu, da bodo njihovi zaposleni pri svojem delu zadovoljni in posledično dovolj motivirani za doseganje zastavljenih ciljev in rezultatov. V nalogi smo definirali pojem motivacija in opredelili motivacijske dejavnike, ki vplivajo na stopnjo motivacije za delo. Pojasnili smo, kaj je delovna motivacija in kako lahko motivacija na delovnem mestu vpliva na delo zaposlenega. Osredotočili smo se tudi na zadovoljstvo zaposlenega na delovnem mestu ter v sklopu tega predstavili definicije in razlage različnih avtorjev o tem, kako lahko zadovoljstvo zaposlenega vpliva na delovno uspešnost podjetja. Predstavili in opisali smo tudi nekaj najpomembnejših dejavnikov zadovoljstva pri delu. V sklopu naloge smo izvedli raziskavo v konkretnem podjetju, kjer smo ugotavljali, kateri dejavniki vplivajo na večjo stopnjo motivacije zaposlenega za delo. Zanimalo nas je, kako so zaposleni zadovoljni pri svojem delu, s katerimi dejavniki zadovoljstva so najbolj zadovoljni in s katerimi najmanj. Na koncu smo podali predloge za izboljšanje stanja in predstavili možnosti za nadaljnji razvoj.
Keywords: Motivacija za delo, zadovoljstvo na delovnem mestu, družba z omejeno odgovornostjo, zaposleni, delovna uspešnost
Published: 25.09.2018; Views: 755; Downloads: 218
.pdf Full text (1,55 MB)

6.
Izgorevanje na delovnem mestu v zdravstveni negi v domu za starostnike - primerjava Slovenija - Avstrija
Anton Holc, 2018, master's thesis

Abstract: Temeljni namen dela je bila primerjava, v koliki meri je prisotno izgorevanje na delovnem mestu v zdravstveni negi v domovih za starostnike. Zanimalo nas je tudi, kako se soočajo s stresom in izgorevanjem na delovnem mestu ter na kakšen način ga poskušajo preprečiti oziroma omiliti. Primerjavo smo izvedli med dvema domovoma za starostnike; enim v Republiki Sloveniji in enim v Republiki Avstriji. Cilj dela je bil analizirati rezultate ankete in ugotoviti, ali in kje je izgorevanje na delovnem mestu bolj prisotno ter izsledke prikazati in interpretirati. Na osnovi rezultatov predlagati rešitve za izboljšanje stanja. Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo, glede na zapise v znanstveni literaturi, identificirali vzroke stresa v delovnem okolju, simptome stresa in njegove posledice ter strategije spoprijemanja s problemi ter posledice izgorevanja na delovnem mestu (deskriptivna metoda in metoda kompilacije). V empiričnem delu smo analizirali rezultate raziskave med zaposlenimi v slovenskem domu za starostnike DSO Gornja Radgona in zaposlenimi v domu za starostnike Gepflegt Wohnen Hart bei Graz v Avstriji, ki je temeljila na anketnem vprašalniku. Podatke smo računalniško obdelali s programi Microsoft Excel in SPSS 17.0 (deskriptivna metoda in analiza). Rezultati kažejo, da je stres pri delu in posledično znaki izgorevanja nekoliko bolj zaznaven v slovenskem domu za starostnike kot pri kolegih v Avstriji. Nikjer niso izgoreli, oboji imajo stresno delo in so pri delu preobremenjeni. Za omilitev stresorjev bolje skrbijo v Avstriji. Gradijo na delovni klimi in se organizirano družijo izven delovnega časa. Veliko vlogo namenjajo povratni informaciji in odnosom med vodilnimi in izvajalci zdravstvene nege. Rezultati so bili nekako pričakovani, saj poznamo zaposlovalno politiko tako v Sloveniji kot v Avstriji, a nas je tako majhna razlika presenetila. Kljub kadrovski podhranjenosti, stresu, preobremenjenosti pri delu in znakih izgorevanjaimajo slovenski izvajalci zdravstvene nege radi svoje delo in pri delu s starostniki niso izgubili srčnosti.
Keywords: Izgorevanje na delovnem mestu, stres, zdravstvena nega, dom za starostnike, zadovoljstvo na delovnem mestu
Published: 19.09.2018; Views: 683; Downloads: 147
.pdf Full text (919,26 KB)

7.
Generacija Y kot delovna sila
Špela Strojin, 2018, master's thesis/paper

Abstract: Generacija Y je trenutno največja generacija, ki je prisotna na trgu dela in njeno število pripadnikov se bo še naprej povečevalo. Od prejšnjih generacij ima drugačne delovne vrednote, pričakovanja in cilje, kar posledično vpliva na celoten proces zaposlovanja in zadrževanja tovrstnih posameznikov v organizacijah. V magistrskem delu smo se zato osredotočili na predstavitev značilnosti posameznih generacij s poudarkom na generaciji Y in podrobneje raziskali dejavnike zadovoljstva na delovnem mestu. Zanimalo nas je, kako se generacija Y razlikuje od ostalih generacij kot delovna sila, kateri dejavniki so jim pomembni in kako so dejansko zadovoljni s temi dejavniki na delovnem mestu. V teoretičnem delu smo opredelili generacije in predstavili značilnosti generacije veteranov, generacije babyboom, generacije X, generacije Y in generacije Z. Osredotočili smo se na podrobnejši opis generacije Y in raziskali, kaj jim je pomembno v sklopu dejavnikov zadovoljstva, povezanih z delom in delovnimi pogoji, vodstvom in nadrejenimi, plačami, nagradami in ugodnostmi, razvojem kariere in tehnologijo. V naslednjem poglavju smo vsakega izmed petih dejavnikov tudi podrobneje predstavili. Izvedli smo raziskavo s pomočjo anketnega vprašalnika, s katero smo ugotovili, kakšna je generacija Y kot delovna sila. Rezultati so pokazali, kaj je generaciji v sklopu petih kategorij dejavnikov pomembno na delovnem mestu in kakšno je njihovo zadovoljstvo na trenutnem delovnem mestu. Ugotovili smo, da obstaja večja verjetnost, da bodo pripadniki generacije Y v roku enega leta poiskali zaposlitev pri drugem delodajalcu kot pa pripadniki generacije X.
Keywords: generacija Y, delovna sila, delovno mesto, generacijske razlike, zadovoljstvo na delovnem mestu.
Published: 05.07.2018; Views: 1137; Downloads: 254
.pdf Full text (1,54 MB)

8.
Model upravljanja individualne uspešnosti zaposlenih s poudarkom na celovitih metodah razvoja zaposlenih in njegov vpliv na psihično dobro počutje v podjetjih storitvene dejavnosti
Živana Veingerl Čič, 2017, doctoral dissertation

Abstract: V doktorski disertaciji smo oblikovali model upravljanja individualne delovne uspešnosti zaposlenih, ki je zasnovan na uporabi celovitih metod razvoja (CMR) (mentorstvo, sponzorstvo, coaching in medgeneracijsko sodelovanje), ki vplivajo na strateške odnose na delovnem mestu in pozitivno vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu, na individualno delovno uspešnost in na izboljšanje psihičnega dobrega počutja zaposlenih. Nov model upravljanja individualne delovne uspešnosti je holističen in dinamičen, temelječ na razvojnih odnosih na delovnem mestu, intrinzični motivaciji, uporabi celovitih metod razvoja ter uspešnem implementiranju internega komuniciranja, katerega osnova je povratna informacija, ki skupaj z ostalimi dejavniki podpira vseživljenjsko učenje in celovit razvoj zaposlenih. Glavni namen doktorske disertacije je bil razviti model upravljanja individualne delovne uspešnosti zaposlenih z uporabo celovitih metod razvoja zaposlenih ter opredeliti povezavo individualne delovne uspešnosti zaposlenih z njihovim psihičnim dobrim počutjem in zadovoljstvom na delovnem mestu. Z raziskavo smo ugotovili, da celovite metode razvoja pozitivno vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu in psihično dobro počutje, medtem ko je vpliv celovitih metod razvoja na individualno delovno uspešnost posreden prek psihičnega dobrega počutja. Na podlagi modeliranja strukturnih enačb smo ugotovili, da so povezave (vplivi) med konstrukti v osnovnem konceptualnem modelu nelinearne. Prav tako so rezultati raziskave pokazali, da so povezanosti med podkonstrukti statistično značilne in večinoma pozitivne ter različno močne. Negativna je samo povezanost med subjektivno emocionalnim dobrim počutjem (SEDP) in sponzorstvom, kar vodi do sklepa, da je uporaba sponzorstva kot CMR neznatno povezana s SEDP. Rezultati raziskave so v nadaljevanju pokazali, da sta uspešna implementacija in izvajanje internega komuniciranja pozitivno povezana z zunanjim zadovoljstvom zaposlenih. Prav tako smo dokazali, da obstaja močna povezava med vsebinsko uspešnostjo in notranjim zadovoljstvom zaposlenih, kar pomeni, da intrinzični dejavniki, ki determinirajo notranje zadovoljstvo na delovnem mestu, pozitivno vplivajo na interes posameznikov, da opravijo tudi tisto delo, ki ni neposredno povezano z opisom del in nalog, ter so pri svojem delu proaktivni, inovativni in prevzemajo pobude. Rezultati raziskave so potrdili, da z uporabo CMR zmanjšujemo kontraproduktivno vedenje zaposlenih, kar pomeni, da lahko z uporabo CMR zmanjšamo negativna vedenja na delovnem mestu, prispevamo k zmanjšanju škode in nesreč ter tako posredno vplivamo na ustvarjanje bolj pozitivnega in k razvoju naravnanega poslovnega okolja. Z rezultati raziskave lahko bistveno prispevamo k obogatitvi in implementaciji sistemov upravljanja IDU, prav tako usmerimo pozornost organizacij na celostno in enovito uporabo CMR za razvoj posameznikov in organizacije kot celote. Takšno delovanje bi se potem, po multiplikativnem učinku vpliva organizacij na druge organizacije, lahko razširilo tudi na ostale gospodarske panoge in uporabnost modela ne bi bila omejena samo na storitveno dejavnost. Spoznanja iz raziskave lahko predstavljajo tudi podlago za ukrepanje in spreminjanje obstoječih, tradicionalnih sistemov upravljanja uspešnosti zaposlenih v nove pristope, kjer je v središču posameznik, zaposlen.
Keywords: individualno upravljanje uspešnosti zaposlenih, individualna delovna uspešnost, celovite metode razvoja, zadovoljstvo na delovnem mestu, psihično dobro počutje.
Published: 31.08.2017; Views: 1232; Downloads: 415
.pdf Full text (4,53 MB)

9.
Organizacijska klima zdravstvenih delavcev v slovenskih in avstrijskih termah
Nina Zamuda, 2017, master's thesis

Abstract: Uvod: Pozitivna organizacijska klima je temelj uspešnega poslovanja vsake organizacije, zato se nam je zdelo pomembno vložiti raziskovalni napor prav v prikaz podobnosti in razlik v doživljanju organizacijske klime, zadovoljstva in motivacije zdravstvenih delavcev v dveh podobnih ustanovah, termah v Sloveniji in Avstriji. Namen naše raziskave je proučiti, kakšna je organizacijska klima v proučevanih organizacijah, kaj najbolj prispeva k organizacijski klimi, kaj zaposlene motivira pri njihovem delu, ter ugotoviti, kako organizacijsko klimo doživljajo Slovenci, ki so zaposleni v Avstriji. Metodologija: V teoretičnem delu smo predstavili organizacijsko klimo, njene lastnosti, merjenje in njene dimenzije. Predstavili smo tudi interakcijo organizacijske klime z zadovoljstvom zdravstvenih delavcev, motivacijo in motivacijskimi dejavniki. Za našo raziskavo smo prilagodili anketni vprašalnik, povzet po projektu SiOk. Z anketo smo zbrali podatke med zdravstvenimi delavci, zaposlenimi v Sloveniji in v Avstriji. Vse podatke smo statistično obdelali s programom SPSS. Rezultati: Rezultati naše raziskave so pokazali, da so povprečne vrednosti dimenzij organizacijske klime nižje pri slovenskih zdravstvenih delavcih kot pri avstrijskih. Ta razlika pa ni temeljna, saj so povprečne vrednosti dimenzij glede na posamezno državo zelo podobno razporejene. Najvišje ocenjena dimenzija v obeh državah so notranji odnosi, najpomembnejši motivacijski dejavnik pa dobri odnosi s sodelavci. Zaposleni so najbolj nezadovoljni z možnostmi za razvoj kariere in z nagrajevanjem. Razprava in zaključek: Na podlagi teh ugotovitev smo izdelali predlog za preoblikovanje celotnega sistema napredovanja, v katerem naj bodo glavni kriteriji in pogoji za napredovanje jasno definirani. Za izboljšanje organizacijske klime bi po našem mnenju bilo treba v sodelovanju z organizacijo in zaposlenimi sestaviti nov model napredovanja, ki bo vezan na vizijo in cilje organizacije. Pri načrtu in oblikovanju celotnega modela naj sodelujejo vsi zaposleni.
Keywords: zdravstveni delavci, organizacijska klima, zadovoljstvo na delovnem mestu, motivacija
Published: 23.02.2017; Views: 827; Downloads: 147
.pdf Full text (1,44 MB)

10.
ZADOVOLJSTVO ZAPOSLENIH NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU ALBATROS-PRO, PROJEKTIRANJE IN PROIZVODNJA D.O.O.
Erika Kerec, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: V teoretičnem delu diplomske naloge je opisan pojem zadovoljstva, metode merjenja zadovoljstva ter dejavniki zadovoljstva. Med dejavnike zadovoljstva štejemo komuniciranje, izobraževanje in usposabljanje, napredovanje, plače in nagrajevanje ter motivacijo zaposlenih. Opisane so tudi posledice nezadovoljstva zaposlenih, kot sta absentizem in fluktuacija. Na temo zadovoljstva je bilo narejenih že ogromno raziskav, zato so v diplomski nalogi opisani tudi primeri dobrih praks iz različnih slovenskih podjetij. V empiričnem delu smo s pomočjo raziskave merili zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu v podjetju Albatros-pro, d. o. o. Rezultati so pokazali, da je zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu v podjetju Albatros-pro, d. o. o., v povprečju zelo visoko. Nezadovoljstvo se je pokazalo na področju delovnega časa, saj je ta velikokrat daljši od osemurnega delavnika. Podjetju smo predlagali, da poskuša reorganizirati delovne procese in s tem omogočiti zaposlenim, da svoje delo opravijo znotraj osemurnega delavnika.
Keywords: - zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu, - merjenje zadovoljstva, - dejavniki zadovoljstva, - absentizem in fluktuacija.
Published: 06.10.2016; Views: 2916; Downloads: 960
.pdf Full text (574,33 KB)

Search done in 0.33 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica