1. Vpliv zadolženosti občin na pridobivanje sredstev Evropske unijeBernarda Maučec Cigan, 2016, master's thesis Abstract: Republika Slovenija je od leta 2004 z vstopom v Evropsko unijo upravičena do črpanja sredstev iz proračuna Evropske unije. Slovenija se pri črpanju sredstev iz Evropske unije srečuje s težavami, ker še vedno nima regij, temveč številne majhne, večinoma finančno šibke občine in regionalna središča, katerih razvoj je večinoma financiran s sredstvi iz državnega proračuna.
Ker v Sloveniji še vedno nimamo regij, predstavljajo občine osnovne enote za izvajanje regionalnega razvoja države. Strokovna literatura navaja, da občine ne morejo bistveno vplivati na skladnejši regionalni oziroma gospodarski razvoj, saj kohezijska politika Evropske unije daje prednost večjim, regionalno usmerjenim projektom.
V Sloveniji deluje 212 občin. Občine so po velikosti, številu prebivalcev in gospodarski moči zelo različne, zato je naloga države, da zagotovi tak sistem financiranja občin, ki bo omogočal njihovo učinkovitost in enakost pri izvajanju zakonsko določenih nalog. Občina predstavlja samostojno gospodarsko enoto. Če so občine gospodarsko in ekonomsko močnejše, lahko namenijo več proračunskih sredstev zadovoljevanju tistih javnih potreb, ki omogočajo višji življenjski standard prebivalcev. Z reformo lokalne samouprave je večina novonastalih občin videla uspešnejši gospodarski preboj svoje lokalne skupnosti v odcepitvi od matičnih občin. Vendar nove, finančno šibke občine (dobra polovica slovenskih občin ima manj kot 5000 prebivalcev), večinoma niso doprinesle k večjemu gospodarskemu razvoju regije, temveč prej k večji regionalni razdrobljenosti in zmanjšanju vloge lokalne samouprave.
Ker sedanji sistem financiranja občin dodatno povečuje odvisnost od finančnih sredstev iz državnega proračuna in v večini slovenskih občin ne omogoča občinam finančne avtonomije, ki je osnova lokalne razvoja, so sredstva iz skladov Evropske unije velikega pomena za nadaljnji razvoj slovenskih regij.
Čeprav imajo občine težave s pridobivanjem evropskih sredstev, so se prejeta transferna sredstva iz proračuna Evropske unije leta 2014 bistveno povečala. Evropski razvojni denar je tako postal drugi največji vir prihodka občinskih proračunov, saj občine več denarja zberejo le še z dohodnino.
Tako so za Slovenijo evropska sredstva pomemben dolgoročni dejavnik gospodarskega in družbenega razvoja. Čeprav financiranje projektov iz skladov Evropske unije le dopolnjuje nacionalne politike razvoja, predstavljajo evropska sredstva dodatna vrednost projektom, velikokrat pa so celo nujna za njihovo izvedbo, kar se še bolj odraža v času gospodarske in finančne krize. V času povečane obremenjenosti javnih financ, neustreznega financiranja lokalne samouprave, sredstva iz skladov EU zagotavljajo pomemben prispevek pri izvajanju razvojnih funkcij države.
Glavni namen naloge je ob proučitvi aktualnega financiranja lokalnih skupnosti in problematiki zadolževanja občin na primeru Pomurske statistične regije ugotoviti ali bi Republika Slovenija lahko pridobila več sredstev iz proračuna EU, če ne bi bila razdrobljena na 212 občin, ker bi bile večje občine učinkovitejše pri črpanju sredstev EU.
Keywords: financiranje občin, lokalna samouprava, viri financiranja, lokalna skupnost, občine, zadolževanje občin, Evropska unija, črpanje sredstev EU, sredstva iz proračuna EU.
Published in DKUM: 07.03.2017; Views: 2816; Downloads: 215
 Full text (1,49 MB) |
2. ANALIZA IN PROBLEMATIKA ZADOLŽEVANJA LOKALNE SAMOUPRAVE V SLOVENIJIŠpela Justin, 2016, master's thesis Abstract: Avtonomna lokalna samouprava za svoje delovanje potrebuje zadostne finančne vire. To pomeni, da morajo biti ti sorazmerni z nalogami lokalnih skupnosti ter jim omogočati skladen razvoj. Razvoj dosegajo lokalne skupnosti z investicijsko dejavnostjo oz. z razvojnimi projekti. Magistrsko delo se osredotoča na enega od virov financiranja občinskega razvoja, na zadolževanje. Slovenska zakonodaja določa, da smejo občine, skladno z v Evropi uveljavljenim načelom zlatega fiskalnega pravila na lokalni ravni, z zadolževanjem financirati le svoje investicije, ne pa tekočih odhodkov, kar pomeni, da se celotna zadolžitev občin odrazi v njihovem investiranju in s tem ugodno vpliva na makroekonomske kazalce države. Država dolžniško financira primanjkljaj prihodkov v svojih bilancah. To je tudi bistvena razlika med zadolževanjem slovenskih občin in države.
V magistrskem delu je prikazan sistem zadolževanja slovenskih občin in države. Nato so prikazane omejitve zadolževanja in razpoložljivost dolžniških inštrumentov lokalne ravni doma in v nekaterih drugih državah. Obravnavana je aktualna slovenska problematika padanja občinskih prihodkov za financiranje izvirnih nalog v zadnjem času, ob tem, da se pristojnosti občin ne zmanjšujejo. Sistemsko padanje prihodkov povečuje potrebo po zadolževanju občin z namenom financiranja razvojnih projektov in s tem zagotavljanja skladnega razvoja. Zato se zastavlja vprašanje, ali so omejitve zadolževanja ovira za doseganje skladnega razvoja lokalne ravni, česar pa z raziskavo v empiričnem delu nismo mogli potrditi. Dejstvo je, da so občine skupaj v letih od 2011 do 2014, s precej manjšimi proračuni od države, financirale investicije približno enake vrednosti kot država. Zato je izjemno pomembno, da lokalne oblasti razpolagajo z ustreznimi resursi za nujno investiranje lokalne ravni, kar pa je odvisno od razvitosti lokalnih finančnih trgov in s tem razpoložljivosti različnih oblik zadolževanja ter od zakonodajnega okvira, ki ureja zadolževanje lokalne samouprave.
Zadolženost lokalne ravne je konec leta 2014 predstavljala 2,6 % celotnega javnega dolga, medtem ko je zadolženost centralne ravni predstavljala 97,4 % javnega dolga. V magistrskem delu nas je zanimalo ali je zadolženost slovenskih občin v primerjavi z zadolževanjem države neproblematična z vidika celotne zadolženosti, kar smo na osnovi analize treh kazalnikov potrdili. Država nadzoruje in omejuje zadolževanje občin, saj je njena naloga, da skrbi za javnofinančno stabilnost na makroekonomski ravni. Vendar pa je smiselno, da imajo občine dostop do zadostnih in raznolikih dolžniških virov za financiranje svojih razvojnih projektov, ki lahko bistveno izboljšajo kakovost življenja ljudi ter ugodno vplivajo na zaposlenost in gospodarsko rast in hkrati pomenijo tudi razvoj države.
Keywords: Slovenija, lokalna samouprava, fiskalna decentralizacija, javne finance, financiranje občin, zadolževanje občin, zadolževanje države
Published in DKUM: 19.12.2016; Views: 2070; Downloads: 227
Full text (2,05 MB) |
3. Obveznice kot vir financiranja samoupravnih lokalnih skupnostiNina Pulko, 2016, master's thesis/paper Abstract: Lokalna samouprava predstavlja pomemben element demokratične ureditve sodobnih držav. Temeljna izhodišča za ureditev sistema lokalne samouprave v Sloveniji so podana že v ustavi, ki je uvedla lokalno samoupravo kot pravno sistemsko institucijo in jo opredelila za eno svojih temeljnih demokratičnih načel. Kot temeljne samoupravne lokalne skupnosti so opredeljene občine, ki samostojno urejajo in opravljajo svoje zadeve ter izvršujejo naloge, katere so nanje prenesene z zakoni. V Sloveniji deluje 212 občin.
Bistven pogoj uresničevanja lokalne samouprave predstavljajo zadostna finančna sredstva, saj finančna neodvisnost pomeni enega ključnih elementov samoupravnosti. Občine se financirajo iz lastnih virov, sredstev države in z zadolžitvijo, ki naj bi se uporabljala predvsem za financiranje naložb. Z uporabo dolžniških virov financiranja se lahko poveča obseg razpoložljivih finančnih sredstev, s tem pa tudi možnost izvedbe večjih investicij. Dodatno omogoča porazdelitev bremena izgradnje določene infrastrukture na več generacij, ki bo le-to koristila. V prid zadolževanja govori tudi podatek, da pomeni popolnoma lastno financiranje najdražjo obliko financiranja naložb, saj je cena tovrstnega kapitala praviloma višja, kot če so vključeni tudi zunanji viri financiranja. Najbolj razširjen način zadolževanja je najem bančnega kredita. V drugih, sodobnih, gospodarstvih se občine vedno pogosteje odločajo za alternativne oblike zadolževanja, kot je zadolževanje z izdajo obveznic na kapitalskem trgu. Obveznice, katerih izdajatelji so organi nižjih oblasti, so imenovane občinske obveznice.
To delo obravnava značilnosti in vlogo občinskih obveznic kot alternativnega vira zadolževanja samoupravnih lokalnih skupnosti ter razširjenost uporabe instrumenta v nekaterih državah Evropske unije. Proučuje dejavnike, ki vplivajo na vzpostavitev in razvoj trga občinskih obveznic. Analizira slovenski sistem financiranja občin in zakonske okvire možnosti zadolževanja ter primerja zadolženosti nižjih nivojev upravljanja v Sloveniji z državami EU. Obravnava slovenski trg kapitala in vlagatelje. Izračunani so hipotetični prihranki, ki bi jih bili deležni izdajatelji, v kolikor bi se, namesto s klasičnim bančnim kreditom, zadolžili z izdajo občinskih obveznic. Delo proučuje, v kakšnem obsegu so v Sloveniji izpolnjeni pogoji za izdajo občinskih obveznic in podaja oceno potenciala razvoja instrumenta.
Občinske obveznice se izdajajo predvsem za financiranje naložb v lokalno infrastrukturo. Praviloma so to obsežni projekti, kot so izgradnja komunalne infrastrukture, izobraževalnih in zdravstvenih ustanov ter podobnih infrastrukturnih projektov, ki so v splošnem interesu lokalne skupnosti. Izdaja obveznic običajno pomeni cenovno ugodnejši vir financiranja v primerjavi z bančnim kreditiranjem. Potencial obsega zadolžitve je praviloma večji in ima daljši rok odplačil. Obenem pomeni dodatno diverzifikacijo virov financiranja in zmanjšuje odvisnost od ostalih kreditodajalcev. Z izdajo občinskih obveznic se dodatno poveča obseg razpoložljivih finančnih sredstev, in s tem tudi možnost izvedbe večjih investicij. Uporaba cenejšega vira financiranja lahko pozitivno vpliva na finančni položaj občin, ki morebitne prihranke lahko uporabijo za druge investicijske projekte.
Kljub razširjenosti uporabe instrumenta v tujini, pregled obstoječega pravnega okvira pokaže, da v Sloveniji zadolževanje občin z izdajo obveznic ni možno.
Keywords: Občinske obveznice, samoupravne lokalne skupnosti, financiranje občin, zadolževanje občin
Published in DKUM: 10.12.2016; Views: 2067; Downloads: 202
Full text (2,05 MB) |
4. ANALIZA PRORAČUNA OBČINE GRADLidija Krpič Časar, 2016, undergraduate thesis Abstract: Občina Grad je ena izmed manjših občin na severovzhodu Slovenije. Nastala je leta 1998. Meri 37,4 km2 in zajema sedem naselij Dolnji Slaveči, Grad, Kovačevci, Kruplivnik, Motovilci, Radovci in Vidonci, v katerih živi okrog 2.200 prebivalcev. Je pretežno kmetijsko območje, brez industrije, prevladuje obrtništvo z raznimi dejavnostmi.
Občina Grad se financira in izvršuje naloge iz svoje pristojnosti na podlagi sprejetega proračuna. Financira se lahko iz lastnih virov, sredstev države in iz zadolževanja. Pomemben dodaten vir pa predstavljajo sredstva iz Evropske skupnosti, pridobljena na podlagi razpisov, ki jih občina porablja za financiranje za razvoj občine pomembnih projektov. V proračunu morajo biti opredeljeni vsi prihodki in odhodki proračuna ter obseg zadolževanja. Proračun mora biti uravnotežen.
V diplomskem delu je predstavljeno področje lokalne samouprave. Podrobneje so opredeljene značilnosti proračuna in njegove naloge, proračunska načela, sestava in sprejemanje proračuna ter njegovo izvajanje. V nadaljevanju so predstavljene zakonske podlage financiranja občin, viri financiranja in zadolževanje. Predstavljene so bistvene značilnosti Občine Grad. Narejena je analiza proračuna Občine Grad za obdobje desetih let, torej med leti 2006 in 2015. Iz analize je razvidno, da je Občina Grad v tem desetletnem obdobju uspešno pridobivala evropska sredstva in jih porabljala za izboljšanje kakovosti življenja v svoji občini. Delovanje občine in izvrševanje nalog je odvisno od dobrega planiranja prihodkov in odhodkov proračuna in seveda od dobrega gospodarjenja. Pomembno pa je tudi, kako uspešna je občina pri pridobivanju dodatnih sredstev države in drugih institucij ter sredstev iz proračuna Evropske unije. Občina se lahko dolgoročno razvija le s pridobivanjem dodatnih sredstev in z ugodnim zadolževanjem, saj se v današnjem času finančna sredstva povsod krčijo, obsegi nalog pa ostajajo enaki ali pa se povečujejo. Glede na trenutno stanje pa bo Občina Grad kot tudi druge občine vse težje zadovoljevala potrebe svojih prebivalcev.
Keywords: občina, lokalna samouprava, proračun, prihodki, odhodki, financiranje občin, zadolževanje
Published in DKUM: 16.08.2016; Views: 2471; Downloads: 179
Full text (595,14 KB) |
5. ALTERNATIVNI VIRI FINANCIRANJA SLOVENSKIH OBČINUroš Debelak, 2013, undergraduate thesis Abstract: V delu diplomskega seminarja smo predstavili lokalno samoupravo in vire financiranja, ki jih potrebujejo za svoje delovanje in izvajanje nalog. Osredotočili smo se na alternativne vire financiranja Slovenskih občin in jih na konkretnem primeru Občine Majšperk predstavili.
Z analizami slovenskih občin smo ugotovili, da alternativni viri financiranja predstavljajo ključno vlogo pri financiranju občin. Največkrat se alternativni viri predstavljajo kot sredstva evropskih strukturnih skladov in v obliki zadolževanja. Običajno se ta sredstva porabljajo za velike medgeneracijske infrastrukturne projekte.
V prihodnje bo potrebno več pozornosti nameniti učinkovitosti črpanja evropskih sredstev, na državni kot tudi na lokalni ravni, saj gre za »lahek« denar, vendar je pot od same priprave dokumentacije in prijave na razpis do dejanskega prejema sredstev predolga in prezahtevna. Poleg tega bo potrebno nekaj storiti na področju zadolževanja občin, saj je vse preveč občin, ki so prezadolžene.
Keywords: lokalna samouprava, občina, viri financiranja občin, evropski skladi, zadolževanje
Published in DKUM: 28.03.2014; Views: 2234; Downloads: 285
Full text (739,10 KB) |
6. FINANCIRANJE OBČIN V SLOVENIJI: PRIMER MESTNE OBČINE PTUJPolona Bedenik, 2012, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo je sestavljeno iz štirih poglavij. Prva tri poglavja predstavljajo teoretični del diplomske naloge. Zadnje, četrto poglavje, kjer sem kot primer vzela Mestna občina Ptuj, predstavlja praktični del diplomskega dela.
Zametki lokalne samouprave na Slovenskem segajo v srednji vek. Skozi čas so se oblikovala mesta in njihovi zakoni. S samostojno Slovenijo smo dobili novo ustavo in nove zakone. Današnja ureditev lokalne samouprave temelji na zakonu o lokalni samoupravi. V Sloveniji imamo 212 občin in 12 regij. Današnje občine so vključene v nekakšen organizem države, kar pomeni, da morajo opravljati javne naloge, določene s strani države. Občine za svojo delovanje potrebujejo finančne vire. Poznamo lastne vire, alternativne vire, sredstva države ter zadolževanje. Občine naj bi se financirale iz lastnih virov ter s pomočjo zadolževanja, ker pa to ni zmeraj dovolj, lahko za pomoč zaprosijo tudi državo.
V teoretičnem delu diplomske naloge je opredeljen pojem lokalne samouprave in njeni zametki. Predstavljena je občina kot temeljna lokalna samoupravna skupnost in naloge občine, ki segajo na različna področja od sprejemanja statuta občine, občinskega proračuna, urejanja zadev javnega pomena, spodbujanja gospodarskega razvoj občine in vzpostavljanja javnega reda. Opisane so tudi vrste občine, ki jih delimo na navadne občine, mestne občine ter občine s posebnim statutom. Opredeljene so zakonske podlage, ki narekujejo delovanje in financiranje občin.
V zadnjem praktičnem delu je podana analiza proračunov Mestne občine Ptuj za leta 2010, 2011 in 2012 in sposobnost občine, da se financira iz lastnih virov in zadolževanja. Predstavljena je tudi zadolženost Mestne občine Ptuj v zadnjih treh letih.
Keywords: lokalna samouprava, vrste občin, naloge občin, viri financiranja občin, proračun občin, zadolževanje občin.
Published in DKUM: 10.12.2012; Views: 3324; Downloads: 495
Full text (1,61 MB) |
