1. Javni dolg in cena zadolževanja držav evroobmočjaPetra Zelič, 2024, undergraduate thesis Abstract: Državni dolg je akumulacija neplačanih preteklih računov vlade. Pri tem smo dolg opredelili tudi z drugih vidikov. V osnovi gibanje dolga državnega sektorja določata dva dejavnika: primarni saldo ter razlika med obrestnimi merami in rastjo gospodarske aktivnosti.
Diplomsko delo pokriva slovensko zakonodajo glede zadolževanja in pravila, ki jih morajo pri zadolževanju upoštevati države evroobmočja. Pri tem je najpomembnejše in najbolj poznano Maastrichtsko pravilo. Obravnavali smo tudi posledice zadolževanja, ki so lahko posredne in/ali neposredne. Pri vzdržnosti moramo upoštevati, da je država sposobna financirati svojo preteklo in sedanjo javnofinančno politiko. Pri načelu upravljanja javnega dolga je pomembno, da se zadolžimo z najnižjimi možnimi stroški.
Opredelili smo, kateri dejavniki vplivajo na donosnost državnih obveznic tako na strani ponudbe kot povpraševanja.
V diplomskem delu smo analizirali javni dolg in donosnosti za 10-letne državne obveznice. Po opravljeni analizi smo ugotovili, da največji del javnega dolga evroobmočja predstavlja podsektor centralne ravni. Druga ugotovitev je bila, da za države evroobmočja obstaja pozitivna povezava med višino javnega dolga in donosnostjo državnih obveznic. Keywords: javni dolg, cena zadolževanja, evroobmočje, podsektor, zadolževanje Published in DKUM: 10.05.2024; Views: 301; Downloads: 100
Full text (2,02 MB) |
2. Pregled problematike na področju uvedbe fiskalnega pravila : an overview and selected open issuesAleksandar Kešeljević, Aleksander Aristovnik, 2013, review article Abstract: Fiskalno pravilo lahko opredelimo kot stalno omejitev pri vodenju fiskalne politike, izraženo z indikatorjem fiskalne porabe. Fiskalna pravila so po svoji obliki izredno raznolika, zato je osnovni namen avtorjev članka podati poglobljen pogled v problematiko in dileme, ki se pojavljajo ob uvedbi različnih fiskalnih pravil. Avtorja analizirata pet najpogostejših oblik fiskalnih pravil z vidika fiskalne konsolidacije in ekonomske stabilizacije. V nadaljevanju opisujeta potrebne lastnosti za večjo učinkovitosti fiskalnih pravil ter razloge proti njihovi uvedbi. V zaključnem poglavju sledi politično-ekonomska analiza z vidika problema izbire med kredibilnostjo vlade in fleksibilnostjo fiskalne politike, pregled različnih institucionalnih okvirjev, kazni in izvzetij ter premislek glede (ne)primernega časa za uvedbo fiskalnega pravila. Keywords: fiskalna pravila, izravnani proračuni, javni dolg, zadolževanje, javnofinančni izdatki, javnofinančni prihodki, fiskalna konsolidacija Published in DKUM: 06.09.2023; Views: 375; Downloads: 0 |
3. Osebni stečaj in njegov vpliv na zadolževanje po končanem postopku v Sloveniji, ZDA in NemčijiVanessa Šlajmer, 2018, master's thesis Abstract: V zadnjih letih se je začel postopek osebnega stečaja razvijati in je število postopkov začelo naraščati, saj je tudi zadolževanje prebivalstva postalo vedno večje. Večina držav je osebni stečaj že uvedla v stečajno zakonodajo ločeno od postopka stečaja podjetja.
Osebni stečaj predstavlja zadnjo rešitev pred finančnimi težavami, iz katerih posameznik več nima drugega izhoda. V postopku se lahko predlaga tudi postopek odpusta obveznosti. Prvotni namen je odplačilo upnikom iz premoženja dolžnika, temu pa sledi finančna sanacija prezadolženega posameznika. Opredelili bomo vlogo stečajnega upravitelja v postopku ter institut osebnega stečaja v ZDA in Nemčiji, ki ga bomo tudi primerjali s pravili postopka kakršnega poznamo v Sloveniji. Tudi po končanem postopku osebni stečaj prinaša določene posledice, ki lahko vplivajo na življenje posameznika, na kar se osredotoča le majhen delež literature in člankov, saj se vsi bolj posvečajo poslovanju pred in med samim postopkom. Zato bomo opredelili zadolževanje po končanem postopku ter morebiten vpliv na posameznika v primeru zaposlitve, najemanja posojil in podjetniškega poslovanja.
Ugotovili smo, da prezadolženost narašča in z njo tudi možnost za osebni stečaj kateri se v veliki meri zaključuje brez razdelitve premoženja. Nato vpliva tudi prav tako že precej razširjen stečajni kriminal, ki omogoča sodelujočim osebkom protipravno pridobitev premoženja. Po končanem postopku se oseba lahko ponovno zadolži, na kar vpliva potrošnja gospodinjstev, razlog vložitve predloga v osebni stečaj, delovni napor ter možnosti zaposlitve. Keywords: Osebni stečaj, stečajni upravitelj, stečajna masa, zadolževanje, stečajni kriminal, dolžnik, upnik Published in DKUM: 21.11.2018; Views: 1486; Downloads: 230
Full text (1,38 MB) |
4. Najpogostejše nepravilnosti pri zadolževanju občin in primerjava s problematiko zadolževanja v tujih občinahSimona Črnčec, 2018, master's thesis Abstract: Zadolževanje slovenskih, pa tudi tujih, občin je urejeno z državnimi predpisi, zakoni in pravilniki. Poleg zakonodaje s področja zadolževanja lokalnih skupnosti v Sloveniji, smo v nalogi predstavili temeljno zakonodajo zadolževanja lokalnih skupnosti v Republiki Hrvaški, Avstriji, Turčiji in Romuniji. Zakonodaja poleg najvišjega možnega obsega zadolževanja opredeljuje tudi dovoljene vrste in postopke zadolževanja lokalnih skupnosti.
Osredotočili smo se na lokalne skupnosti v Sloveniji in na praktičnih primerih prikazali napoved zadolževanja občine v odloku o proračunu, izkazovanje zadolževanja na koncu leta v zaključnem računu proračuna, bilanci stanja ter premoženjski bilanci občine. Občine morajo o vsakršni spremembi, ki se nanaša na zadolževanje, le-to poročati na Ministrstvo za finance RS, kar smo na primeru iz aplikacije »e-Dolg občine« v nalogi tudi prikazali.
Najpogostejše nepravilnosti in pomanjkljivosti pri zadolževanju občin se pojavljajo pri načrtovanju zadolževanja v proračunu in kasneje pri izvrševanju proračuna v delu, ki izkazuje račun financiranja. Proučevane občine so presegale dovoljen obseg dolgoročnega in kratkoročnega zadolževanja, se zadolževale brez soglasja pristojnega ministrstva ter izdajala poroštvene izjave tudi tistim pravnim osebam, ki jim jih glede na določila predpisov ne bi smele izdati. Nepravilnosti se pojavljajo tudi pri napačnem izkazovanju zadolženosti v poslovnih knjigah občine. Podobne nepravilnosti pri zadolževanju občin smo zaznali tudi pri tujih občinah, ki smo jih zajeli v raziskavo.
O problematiki zadolževanja slovenskih občin smo izvedli raziskavo, v katero je bilo zajetih 74 % vseh slovenskih občin. Proučevali smo vrste zadolženosti slovenskih občin, obročno odplačilo obveznosti oz. blagovne kredite, likvidnostno zadolževanje, načrtovanje in realizacijo zadolževanja ter odplačila dolga, pa tudi upoštevanje priporočil revizorjev v zvezi z zadolževanjem občin.
Temeljni namen naloge je predstavitev nepravilnosti in pomanjkljivosti pri zadolževanju občin po posameznih vrstah zadolževanja ter na podlagi tega predstaviti priporočila za odpravo teh nepravilnost v prihodnje. Keywords: zadolževanje, lokalna samouprava, nepravilnosti pri zadolževanju, priporočila pri zadolževanju, revizija poslovanja Published in DKUM: 19.11.2018; Views: 1359; Downloads: 198
Full text (3,46 MB) |
5. Javni dolg in njegovo upravljanje v SlovenijiValentina Popošek, 2017, undergraduate thesis Abstract: Kadar država ne zmore več financirati javnofinančnih odhodkov si mora sredstva zanje izposoditi. To lahko stori tako, da se zadolži na domačem ali tujem trgu. V skladu z zakonom o javnih financah se zadolževanje države v posameznem letu izvaja na podlagi programa financiranja, ki pa ga sprejme državni zbor. Znesek, ki ga država dolguje domačim ali tujim upnikom imenujemo javni dolg. V veliki meri javni dolg predstavljajo državne obveznice, vključuje pa lahko tudi obveznosti iz naslova posojil in danih poroštev.
V letih pred finančno krizo mnogo držav ni izkoristilo takratnih ugodnih razmer, da bi si ustvarile rezerve za prihodnje krize. Zato je v veliko državah euroobmočja finančna kriza vzrok za kopičenje javnega dolga. To hitro naraščanje javnega dolga je v okolju finančne nestabilnosti in nizke rasti povečalo potrebo po vzdržnosti javnega dolga. Z namenom doseganja vzdržnosti javnih financ je Slovenija sprejela fiskalno pravilo. Na fiskalnem področju je ena izmed najpomembnejši funkcij države upravljanje javnega dolga. V Sloveniji za upravljanje dolga skrbi državna zakladnica, ki je del Ministrstva za finance.
V diplomske projektu smo analizirali javni dolg in njegovo strukturo v Sloveniji v obdobju 2006-2016. Po narejeni analizi smo ugotovili, da se Slovenija večinoma zadolžuje z izdajanjem vrednostnih papirjev. Večji znesek dolga predstavlja notranji dolg, kar pomeni da se država v veliki meri raje zadolžuje na domačem trgu. Slovenija se predvsem zadolžuje dolgoročno tako na domačem trgu kot tudi tujem trgu, saj so namreč vse zadolžitve v opazovanem obdobju na tujem trgu dolgoročne. Od leta 2006 naprej ko je Slovenija vstopila v evropsko monetarno unijo je večina slovenskega dolga v evrih. Keywords: javni dolg, država, upravljanje javnega dolga, zadolževanje, struktura javnega dolga Published in DKUM: 10.01.2018; Views: 2002; Downloads: 286
Full text (903,88 KB) |
6. Vpliv zadolženosti občin na pridobivanje sredstev Evropske unijeBernarda Maučec Cigan, 2016, master's thesis Abstract: Republika Slovenija je od leta 2004 z vstopom v Evropsko unijo upravičena do črpanja sredstev iz proračuna Evropske unije. Slovenija se pri črpanju sredstev iz Evropske unije srečuje s težavami, ker še vedno nima regij, temveč številne majhne, večinoma finančno šibke občine in regionalna središča, katerih razvoj je večinoma financiran s sredstvi iz državnega proračuna.
Ker v Sloveniji še vedno nimamo regij, predstavljajo občine osnovne enote za izvajanje regionalnega razvoja države. Strokovna literatura navaja, da občine ne morejo bistveno vplivati na skladnejši regionalni oziroma gospodarski razvoj, saj kohezijska politika Evropske unije daje prednost večjim, regionalno usmerjenim projektom.
V Sloveniji deluje 212 občin. Občine so po velikosti, številu prebivalcev in gospodarski moči zelo različne, zato je naloga države, da zagotovi tak sistem financiranja občin, ki bo omogočal njihovo učinkovitost in enakost pri izvajanju zakonsko določenih nalog. Občina predstavlja samostojno gospodarsko enoto. Če so občine gospodarsko in ekonomsko močnejše, lahko namenijo več proračunskih sredstev zadovoljevanju tistih javnih potreb, ki omogočajo višji življenjski standard prebivalcev. Z reformo lokalne samouprave je večina novonastalih občin videla uspešnejši gospodarski preboj svoje lokalne skupnosti v odcepitvi od matičnih občin. Vendar nove, finančno šibke občine (dobra polovica slovenskih občin ima manj kot 5000 prebivalcev), večinoma niso doprinesle k večjemu gospodarskemu razvoju regije, temveč prej k večji regionalni razdrobljenosti in zmanjšanju vloge lokalne samouprave.
Ker sedanji sistem financiranja občin dodatno povečuje odvisnost od finančnih sredstev iz državnega proračuna in v večini slovenskih občin ne omogoča občinam finančne avtonomije, ki je osnova lokalne razvoja, so sredstva iz skladov Evropske unije velikega pomena za nadaljnji razvoj slovenskih regij.
Čeprav imajo občine težave s pridobivanjem evropskih sredstev, so se prejeta transferna sredstva iz proračuna Evropske unije leta 2014 bistveno povečala. Evropski razvojni denar je tako postal drugi največji vir prihodka občinskih proračunov, saj občine več denarja zberejo le še z dohodnino.
Tako so za Slovenijo evropska sredstva pomemben dolgoročni dejavnik gospodarskega in družbenega razvoja. Čeprav financiranje projektov iz skladov Evropske unije le dopolnjuje nacionalne politike razvoja, predstavljajo evropska sredstva dodatna vrednost projektom, velikokrat pa so celo nujna za njihovo izvedbo, kar se še bolj odraža v času gospodarske in finančne krize. V času povečane obremenjenosti javnih financ, neustreznega financiranja lokalne samouprave, sredstva iz skladov EU zagotavljajo pomemben prispevek pri izvajanju razvojnih funkcij države.
Glavni namen naloge je ob proučitvi aktualnega financiranja lokalnih skupnosti in problematiki zadolževanja občin na primeru Pomurske statistične regije ugotoviti ali bi Republika Slovenija lahko pridobila več sredstev iz proračuna EU, če ne bi bila razdrobljena na 212 občin, ker bi bile večje občine učinkovitejše pri črpanju sredstev EU. Keywords: financiranje občin, lokalna samouprava, viri financiranja, lokalna skupnost, občine, zadolževanje občin, Evropska unija, črpanje sredstev EU, sredstva iz proračuna EU. Published in DKUM: 07.03.2017; Views: 2816; Downloads: 218
Full text (1,49 MB) |
7. PRIMERJAVA JAVNEGA DOLGA SLOVENIJE IN HRVAŠKEKaja Preložnjak, 2016, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo zajema tematiko javnega dolga. Javni dolg se nanaša na celoten znesek dolga posamezne države in ga lahko razdelimo po različnih kriterijih. Vpliv javnega dolga na gospodarstvo je odvisen od tega, za kaj se sredstva, ki smo jih pridobili z zadolževanjem, uporabljajo. Ekonomisti se strinjajo, da javni dolg negativno vpliva na gospodarstvo in da je nezaželjen pojav. Za pridobitev bonitetne ocene se analizirajo kazalci, kot so dohodek na prebivalca, inflacija, stanje bilance, analizira se poslovanje države, njen delež na trgih itd. S kombinacijo črk in številk, ter z znakoma plus in minus, kar dodatno povečuje razpon možnih bonitetnih ocen, bonitetne ocene dajejo vlagateljem perspektivo države.
Tako Slovenija kot Hrvaška sta bili del bivše države SFRJ, z razpadom katere sta bili prisiljeni prevzeti del dolga, tako da sta bili zadolženi že od samega nastanka. V diplomskem delu primerjam, kako se je javni dolg obeh držav gibal čez leta, v obdobju od 2000 do 2015. Razvidno je, da sta se obe državi zadolževali in da je javni dolg naraščal. V obdobju od 2006 do 2008 se je višina javnega dolga obeh držav začela zniževati, ampak v letu 2008 je prišlo do velike gospodarske in finančne krize, ki je zajela tudi ti dve državi, kar pa je pomenilo ponovno rast javnega dolga. Keywords: javni dolg, BDP, zadolževanje, bonitete, Hrvaška, Slovenija Published in DKUM: 06.02.2017; Views: 3079; Downloads: 342
Full text (1,23 MB) |
8. ANALIZA IN PROBLEMATIKA ZADOLŽEVANJA LOKALNE SAMOUPRAVE V SLOVENIJIŠpela Justin, 2016, master's thesis Abstract: Avtonomna lokalna samouprava za svoje delovanje potrebuje zadostne finančne vire. To pomeni, da morajo biti ti sorazmerni z nalogami lokalnih skupnosti ter jim omogočati skladen razvoj. Razvoj dosegajo lokalne skupnosti z investicijsko dejavnostjo oz. z razvojnimi projekti. Magistrsko delo se osredotoča na enega od virov financiranja občinskega razvoja, na zadolževanje. Slovenska zakonodaja določa, da smejo občine, skladno z v Evropi uveljavljenim načelom zlatega fiskalnega pravila na lokalni ravni, z zadolževanjem financirati le svoje investicije, ne pa tekočih odhodkov, kar pomeni, da se celotna zadolžitev občin odrazi v njihovem investiranju in s tem ugodno vpliva na makroekonomske kazalce države. Država dolžniško financira primanjkljaj prihodkov v svojih bilancah. To je tudi bistvena razlika med zadolževanjem slovenskih občin in države.
V magistrskem delu je prikazan sistem zadolževanja slovenskih občin in države. Nato so prikazane omejitve zadolževanja in razpoložljivost dolžniških inštrumentov lokalne ravni doma in v nekaterih drugih državah. Obravnavana je aktualna slovenska problematika padanja občinskih prihodkov za financiranje izvirnih nalog v zadnjem času, ob tem, da se pristojnosti občin ne zmanjšujejo. Sistemsko padanje prihodkov povečuje potrebo po zadolževanju občin z namenom financiranja razvojnih projektov in s tem zagotavljanja skladnega razvoja. Zato se zastavlja vprašanje, ali so omejitve zadolževanja ovira za doseganje skladnega razvoja lokalne ravni, česar pa z raziskavo v empiričnem delu nismo mogli potrditi. Dejstvo je, da so občine skupaj v letih od 2011 do 2014, s precej manjšimi proračuni od države, financirale investicije približno enake vrednosti kot država. Zato je izjemno pomembno, da lokalne oblasti razpolagajo z ustreznimi resursi za nujno investiranje lokalne ravni, kar pa je odvisno od razvitosti lokalnih finančnih trgov in s tem razpoložljivosti različnih oblik zadolževanja ter od zakonodajnega okvira, ki ureja zadolževanje lokalne samouprave.
Zadolženost lokalne ravne je konec leta 2014 predstavljala 2,6 % celotnega javnega dolga, medtem ko je zadolženost centralne ravni predstavljala 97,4 % javnega dolga. V magistrskem delu nas je zanimalo ali je zadolženost slovenskih občin v primerjavi z zadolževanjem države neproblematična z vidika celotne zadolženosti, kar smo na osnovi analize treh kazalnikov potrdili. Država nadzoruje in omejuje zadolževanje občin, saj je njena naloga, da skrbi za javnofinančno stabilnost na makroekonomski ravni. Vendar pa je smiselno, da imajo občine dostop do zadostnih in raznolikih dolžniških virov za financiranje svojih razvojnih projektov, ki lahko bistveno izboljšajo kakovost življenja ljudi ter ugodno vplivajo na zaposlenost in gospodarsko rast in hkrati pomenijo tudi razvoj države. Keywords: Slovenija, lokalna samouprava, fiskalna decentralizacija, javne finance, financiranje občin, zadolževanje občin, zadolževanje države Published in DKUM: 19.12.2016; Views: 2070; Downloads: 228
Full text (2,05 MB) |
9. Obveznice kot vir financiranja samoupravnih lokalnih skupnostiNina Pulko, 2016, master's thesis/paper Abstract: Lokalna samouprava predstavlja pomemben element demokratične ureditve sodobnih držav. Temeljna izhodišča za ureditev sistema lokalne samouprave v Sloveniji so podana že v ustavi, ki je uvedla lokalno samoupravo kot pravno sistemsko institucijo in jo opredelila za eno svojih temeljnih demokratičnih načel. Kot temeljne samoupravne lokalne skupnosti so opredeljene občine, ki samostojno urejajo in opravljajo svoje zadeve ter izvršujejo naloge, katere so nanje prenesene z zakoni. V Sloveniji deluje 212 občin.
Bistven pogoj uresničevanja lokalne samouprave predstavljajo zadostna finančna sredstva, saj finančna neodvisnost pomeni enega ključnih elementov samoupravnosti. Občine se financirajo iz lastnih virov, sredstev države in z zadolžitvijo, ki naj bi se uporabljala predvsem za financiranje naložb. Z uporabo dolžniških virov financiranja se lahko poveča obseg razpoložljivih finančnih sredstev, s tem pa tudi možnost izvedbe večjih investicij. Dodatno omogoča porazdelitev bremena izgradnje določene infrastrukture na več generacij, ki bo le-to koristila. V prid zadolževanja govori tudi podatek, da pomeni popolnoma lastno financiranje najdražjo obliko financiranja naložb, saj je cena tovrstnega kapitala praviloma višja, kot če so vključeni tudi zunanji viri financiranja. Najbolj razširjen način zadolževanja je najem bančnega kredita. V drugih, sodobnih, gospodarstvih se občine vedno pogosteje odločajo za alternativne oblike zadolževanja, kot je zadolževanje z izdajo obveznic na kapitalskem trgu. Obveznice, katerih izdajatelji so organi nižjih oblasti, so imenovane občinske obveznice.
To delo obravnava značilnosti in vlogo občinskih obveznic kot alternativnega vira zadolževanja samoupravnih lokalnih skupnosti ter razširjenost uporabe instrumenta v nekaterih državah Evropske unije. Proučuje dejavnike, ki vplivajo na vzpostavitev in razvoj trga občinskih obveznic. Analizira slovenski sistem financiranja občin in zakonske okvire možnosti zadolževanja ter primerja zadolženosti nižjih nivojev upravljanja v Sloveniji z državami EU. Obravnava slovenski trg kapitala in vlagatelje. Izračunani so hipotetični prihranki, ki bi jih bili deležni izdajatelji, v kolikor bi se, namesto s klasičnim bančnim kreditom, zadolžili z izdajo občinskih obveznic. Delo proučuje, v kakšnem obsegu so v Sloveniji izpolnjeni pogoji za izdajo občinskih obveznic in podaja oceno potenciala razvoja instrumenta.
Občinske obveznice se izdajajo predvsem za financiranje naložb v lokalno infrastrukturo. Praviloma so to obsežni projekti, kot so izgradnja komunalne infrastrukture, izobraževalnih in zdravstvenih ustanov ter podobnih infrastrukturnih projektov, ki so v splošnem interesu lokalne skupnosti. Izdaja obveznic običajno pomeni cenovno ugodnejši vir financiranja v primerjavi z bančnim kreditiranjem. Potencial obsega zadolžitve je praviloma večji in ima daljši rok odplačil. Obenem pomeni dodatno diverzifikacijo virov financiranja in zmanjšuje odvisnost od ostalih kreditodajalcev. Z izdajo občinskih obveznic se dodatno poveča obseg razpoložljivih finančnih sredstev, in s tem tudi možnost izvedbe večjih investicij. Uporaba cenejšega vira financiranja lahko pozitivno vpliva na finančni položaj občin, ki morebitne prihranke lahko uporabijo za druge investicijske projekte.
Kljub razširjenosti uporabe instrumenta v tujini, pregled obstoječega pravnega okvira pokaže, da v Sloveniji zadolževanje občin z izdajo obveznic ni možno. Keywords: Občinske obveznice, samoupravne lokalne skupnosti, financiranje občin, zadolževanje občin Published in DKUM: 10.12.2016; Views: 2067; Downloads: 202
Full text (2,05 MB) |
10. Zadolževanje in razdolževanje podjetij - primerjava Slovenije in ČeškeAleksandra Sedlar Kožuh, 2016, master's thesis Abstract: Finančni krizi, ki je izbruhnila leta 2007, je kmalu sledila gospodarska kriza, v kateri pa je postalo jasno, da so se mnoga podjetja v Sloveniji v času gospodarske rasti močno zadolžila. V času krize so se prihodki podjetjem znižali, kar je zmanjšalo njihovo sposobnost za odplačevanje dolgov, podjetja pa so postala prezadolžena. V magistrski nalogi smo zato proučevali zadolženost in razdolževanje podjetij v Sloveniji v času pred nastankom krize in po njej, za primerjavo pa smo proučevali podjetja v Češki republiki. Naloga sestoji iz teoretičnega in empiričnega dela.
V teoretičnem delu smo najprej predstavili vpliv zadolževanja in razdolževanja na gospodarsko rast. Na primeru treh večjih finančnih kriz v preteklosti smo ugotavljali vzroke za njihov nastanek in njihovo reševanje. Vsem je bilo pred nastankom krize skupno naraščanje zadolževanja in ustvarjanje nepremičninskih in/ali borznih balonov, medtem ko so bili ukrepi kot odziv na nastalo krizo različni. Predstavili smo štiri načine razdolževanja v preteklosti. Kot najpogostejši način so se v preteklosti pojavljali varčevalni ukrepi, kar je najpogostejši način tudi v sedanji krizi. Nazadnje smo predstavili še sistemske ukrepe za pospešitev razdolževanja podjetij.
V empiričnem delu smo na osnovi pridobljenih podatkov iz finančnih izkazov podjetij preverjali tri hipoteze. S pomočjo finančnih kazalnikov smo analizirali in medsebojno primerjali gibanje dolga, stopnje zadolženosti podjetij in vire, ki jih podjetja uporabljajo za financiranje v Sloveniji in Češki republiki v izbranih sektorjih gospodarstva v obdobju 2004-2013, s čimer smo ugotavljali tudi, kako poteka proces razdolževanja v podjetjih izbranih sektorjev v obeh državah. V okviru preverjanja hipotez smo ugotovili, da so podjetja v Sloveniji bolj zadolžena kot podjetja v Češki republiki, da so bila podjetja v Sloveniji v vseh opazovanih sektorjih prezadolžena že v obdobju pred nastankom krize, medtem ko so bila podjetja v Češki republiki v času pred nastankom krize prezadolžena v dveh od treh opazovanih sektorjev ter da se podjetja v Češki republiki uspešneje razdolžujejo kot podjetja v Sloveniji. Keywords: finančna kriza, zadolževanje, razdolževanje, Slovenija, Češka republika Published in DKUM: 09.09.2016; Views: 1997; Downloads: 169
Full text (1,48 MB) |