Search the digital library catalog

Abstract: Vsak se sreča kdaj v svojem življenju s kakšno obliko finančnega dolga, saj nam omogoči zadovoljitev finančnih potreb za preživetje, nakup premičnin in nepremičnin. Finančni dolg nam omogoča hitrejšo pridobitve željene dobrine z možnostjo odplačevanja na daljši rok. Tako, kot posamezniki morajo tudi podjetja posegati po dolžniških finančnih virih za preživetje, ter za rast in razvoj podjetja. Pri tem pa je pomembno, da se kot posameznik in kot podjetje vprašamo, kje je meja dolga katerega lahko odplačujemo brez večjih težav, smo pripravljeni na dogodke, ki se lahko zgodijo v prihodnosti in poslabšajo našo finančno stanje ter s tem otežijo odplačilo dolgov. Da se temu izognemo je poznavanje finančne strukture podjetja, ključnega pomena za odkrivanje s katerim virom financiranja se naj podjetje poslužuje v prihodnje in če se je sposobno financirat z dolžniškimi viri. Za ugotavljanje finančnega položaja podjetja in strukture financiranja podjetja lahko odkrijemo s kazalnikom deleža kapitala in dolgov v financiranju in s kazalnikom finančnega vzvoda, za ugotavljanje sposobnosti odplačevanja pa s kazalnikom pokritja finančnih dolgov in kazalnikom obrestnega pokritja. Večkrat slišimo o privatizaciji podjetij, kjer gre za to, da se javna podjetja prodajo zasebnemu lastniku, kar ustvari dilemo, saj so zasebna podjetja usmerjena v uresničevanje interesov lastnikov, kar velikokrat pomeni, da je primarni cilj, ustvarjanje čim večjega dobička. Kot vemo pa so javna podjetja v lasti države in delujejo na temelju zagotavljanja javnih dobrin v javnem interesu, kar pomeni, da podjetje izvaja storitve ali proizvaja proizvode, ki so velikega pomena za državljane. Zato ni nujno, da ta podjetja poslujejo najbolj gospodarno, saj morajo državljanom zagotavljati dobrine po dostopni ceni, v primeru finančnih težav pa država jamči za podjetje. Delovanje javnega podjetja je dodatno omejeno z zakoni, kar onemogoča zlorabo javnih podjetji s strani javnih naročil.
Keywords: javno podjetje, zasebno podjetje, telekomunikacije, zadolženost
Published in DKUM: 15.06.2021; Views: 953; Downloads: 61
Full text (1,02 MB)

Abstract: Vlade različnih držav se pri poskusih spodbujanja gospodarske rasti večkrat poslužujejo tudi ukrepov, ki naj bi spodbudili trg tveganega kapitala. Glavni razlog za te spodbude leži v prepričanju, da tvegani kapital spodbuja inovacije in rast gospodarskih družb. Na drugi strani smo s strani sindikatov in politikov priča ostrim kritikam odkupov gospodarskih družb s pomočjo skladov zasebnega lastniškega kapitala, ki obtožujejo sklade zasebnega lastniškega kapitala zmanjševanja stroškov zaposlenih, ogrožanja delovnih mest, delovnih razmer in izobraževanja na delu. Prispevek sistematično predstavlja in analizira večji del najpomembnejših raziskav ekonomskega vpliva naložb tveganega in odkupnega kapitala (zasebnega lastniškega kapitala). Pregled in analiza empiričnih študij dokazujeta, da imajo naložbe tveganega kapitala posebno pozitiven vpliv na rast zaposlovanja, upravljanje s človeškimi viri, inovacije, zadolženost gospodarskih družb in gospodarsko rast. Prav tako ni trdnih dokazov o negativnem ekonomskem vplivu odkupnega kapitala. Nasprotno, odkupni kapital je lahko v nekaterih primerih pomemben ekonomski dejavnik za nadaljnji razvoj gospodarskih družb.
Keywords: tvegani kapital, zasebni lastniški kapital, zaposlovanje, človeški viri, zadolženost, gospodarska rast
Published in DKUM: 23.07.2018; Views: 1002; Downloads: 85
Full text (161,20 KB)

Abstract: Pomen malih in srednjih podjetij je zelo velik in teh podjetij je v evropskem in svetovnem merilu vse več, v njih pa je tudi zaposlenih vse več ljudi. Nobenega dvoma tudi ni, da bo pomen malih in srednjih podjetij še nadalje naraščal, ne nazadnje tudi zaradi tega, ker se z digitalizacijo poslovanja bistveno spreminjajo meje podjetja, razvoj tehnologije, globalizacija poslovanja in splošno zniževanje transakcijskih stroškov pa pripomorejo k temu, da so tudi mala in srednja podjetja vse bolj konkurenčna večjim. Skladno z naraščanjem pomena malih in srednjih podjetij pa seveda narašča tudi potreba po rednem spremljanju njihovega razvoja in po primerjavi med državami. Slovenski podjetniški observatorij je prva tovrstna publikacija v Sloveniji, ki se v celoti posvetila proučevanju tega fenomena. V prvem delu podajamo analizo slovenskih podjetij za leto 1999 po regijah, dejavnostih in velikostnih razredih. V drugem delu primerjamo slovensko gospodarstvo z evropskim gospodarstvom, v tretjem delu pa smo razgrnili nekatere pomembnejše izide terenske raziskave, ki smo jo opravili med slovenskimi podjetji. Publikacija je dvojezična (slovenščina in angleščina).
Keywords: Slovenija, podjetništvo, podjetje, poslovni rezultati, zadolženost, podatki, informacije, statistični podatki, ocenjevanje, mala podjetja, srednja podjetja, zaposlenost, dodana vrednost, dobiček, reševanje problemov, birokracija, uporaba računalnika, Internet, inovacijska dejavnost, primerjave, mednarodne primerjave, Evropa, Evropska unija, Slovenski podjetniški observatorij, poslovna analiza, ovire za poslovanje
Published in DKUM: 18.01.2017; Views: 1425; Downloads: 140
Full text (1,93 MB)
This document has many files! More...

Abstract: Diplomsko delo obravnava problematiko prezadolženosti uslužbencev policije in ugotavlja ali gre pri prezadolženih uslužbencih za večjo stopnjo varnostnega tveganja, kot pri uslužbencih, ki so plačilno sposobni. Po nekaj raziskavah, ki so bile opravljene med slovenskimi policisti se ugotavlja, da je v slovenski policiji stopnja integritete visoka, korupcijska tveganja pa nizka. Vendar kot navaja Calles (2008), smo lahko vsi podvrženi korupcijskemu tveganju, ne glede na to kako visoko je naše etično obnašanje. Navaja, da smo vsi že bili v skušnjavi, ko bi lahko naredili nekaj, za kar smo v naprej vedeli, da ni prav. In s korupcijo je enako. Specifičnost policijskega poklica omogoča, da je ta dnevno izpostavljen korupcijskemu tveganju. V kolikor govorimo o policistu, ki ima osebne finančne težave, je tveganje za korupcijsko ravnanje toliko večje. Namen naloge je bil pridobiti ustrezne podatke od pristojnih službi MNZ in jih ustrezno analizirati ter predstaviti skozi hipoteze diplomske naloge. Podatkov nismo dobili, saj smo od odgovornih prejeli odgovor, da podatkov o prezadolženosti posameznih uslužbencev ne zbirajo in z njimi ne razpolagajo. Osnovni cilj diplomske naloge je predstaviti finančne težave, s katerimi se uslužbenci policije srečujejo predvsem zadnjih nekaj let ter ugotoviti ali policija nad svojimi zaposlenimi vrši potrebno kontrolo – nadzor tudi z vidika finančne prezadolženosti in ali je takšen nadzor ustrezno pravno urejen. Nadalje smo pregledali zakonsko ureditev ter pristojnosti institucij, ki se ukvarjajo z nadzorom, preprečevanjem in odkrivanjem tveganj kaznivih ravnanj uslužbencev policije. Preučili smo par primerov uspešne protikorupcijske dobre prakse in osvetlili vzroke za nastanek finančnih težav. Ugotovili smo da v Sloveniji nimamo ustreznega (varnostnega) finančnega svetovanja za uslužbence, ki se znajdejo v podobnih težavah. Dobro prakso s področja finančnega svetovanja smo našli na Irskem, kjer začetki segajo že v leto 1992. Za konec smo preleteli stavkovne zahteve policijskih sindikatov ter navedli nekaj ukrepov za odpravo oziroma izboljšanje finančno materialnega položaja uslužbencev policije in ukrepov za preprečevanje tovrstnih varnostnih tveganj.
Keywords: policija, policisti, finančne težave, zadolženost, varnostno tveganje, korupcija, diplomske naloge
Published in DKUM: 13.10.2016; Views: 1602; Downloads: 122
Full text (2,03 MB)

Abstract: Majhna podjetja v Sloveniji so pri financiranju v največji meri odvisna od bančnih kreditov in imajo omejen dostop do tovrstnega načina financiranja. Raziskava o vzrokih in posledicah navedenega je rdeča nit magistrskega dela. Majhna podjetja v Sloveniji, ki delijo značilnosti in usodo mikro in srednjih podjetij (v nadaljevanju MSP) in jih v magistrskem delu zaradi tako dostopnih podatkov pogosto obravnavamo skupaj, so v slovenskem gospodarstvu zelo pomembna, saj MSP predstavljajo 99,7 % vseh podjetij v Sloveniji. Vendar so ta podjetja tudi med bolj zadolženimi, še zlasti se financirajo z bančnimi krediti. V času pred izbruhom gospodarske krize je bila v Sloveniji kreditna ekspanzija, ki je spremljala proces hitre gospodarske rasti. Tako so bile banke v Sloveniji ob izbruhu finančne in gospodarske krize zelo zadolžene na grosističnih trgih, slovenska podjetja, še posebej MSP, pa pri bankah. V letu 2008 je bilo razmerje med dolžniškim in lastniškim virom financiranja podjetij zelo visoko, finančni vzvod je bil zaradi neustreznih razvojnih politik visok. Z razdolževanjem podjetij pri bankah, se je le-ta znižal, a v obdobju 2011-2013 še vedno ostajal med višjimi v EU. Razdolževanje podjetij preko znižanih investicij podjetij zavira gospodarsko rast, po drugi strani pa upad gospodarske aktivnosti prispeva svoj delež k nižjemu povpraševanju po kreditih, hkrati pa je otežen dostop bank (zaradi vse slabše kapitalske ustreznosti) do virov financiranja na mednarodnih finančnih trgih silil banke k zmanjšanju kreditiranja. Poleg padca povpraševanja po kreditih se je v preučevanem obdobju zniževalo tudi stanje obstoječih kreditov MSP, nižale so se tudi obrestne mere za dane kredite, ki pa so kljub temu bile vseskozi nad povprečnimi obrestnimi merami v EU. Stopnja presežnega povpraševanja je v opazovanem obdobju v Sloveniji naraščala; v letu 2013 je bil presežek povpraševanja nad ponudbo že preko 34 %. V obdobju 2011-2013 je naraščalo zgolj povpraševanje MSP po kreditih za prestrukturiranje, kot odraz težav podjetij za odplačevanje dolgov. Banke so kot najpogostejše razloge za zavrnitve kreditov navajale slabo boniteto komitentov in nestrinjanje strank s pogoji financiranja. A dejstvo je, da banke pred sanacijo konec leta 2013 niso imele zadostnih virov za financiranja, podjetja pa so bila visoko zadolžena. Visoka zadolženosti slovenskih podjetij pa je posledica zlasti nizkega kapitala v podjetjih. Neto finančna vrzel je v opazovanem obdobju naraščala za vse vire financiranja, še posebej za bančne kredite. Vse navedeno nesporno kaže na težave in omejitve pri dostopu do bančnega financiranja MSP v Sloveniji v obdobju 2011-2013. Dostopnost do virov financiranja je tudi po izvedenih anketah Banke Slovenije, ki jo vsako leto opravi med MSP, ključni zaviralni element poslovanja podjetij v tem obdobju. V magistrskem delu primerjamo dostopnost do bančnih virov MSP v Sloveniji in v EU. Tudi v EU v letu 2013 vsako tretje podjetje ni dobilo ustreznega financiranja, čeravno sta bančni kredit in prekoračitev na računu najpogosteje uporabljena vira financiranja majhnih (in tudi širše MSP) podjetij v EU. Vendar slabšanje dostopnosti do teh virov v povprečju EU ni tako izrazito kot v Sloveniji. SMAF indeks spremlja dostopnost MSP do finančnih virov. V povprečju EU so v opazovanem obdobju SMAF indeks povečuje, a so prisotne precejšnje razlike med državami. Tudi v EU imajo manjša in mlajša podjetja večje težave pri dostopu do bančnih virov financiranja, kar jih zaradi njihovih značilnosti še posebej omejuje. Tako lahko trdimo, da se majhna podjetja v EU srečujejo s podobnimi omejitvami pri dostopu do virov financiranja kot v Sloveniji. Za izboljšanje dostopnosti do bančnih virov financiranja MSP bi bilo potrebno na dolgi rok izboljšati stanje in razvitost finančnega trga v Sloveniji, povečati delež dolgoročnega financiranja podjetij, poiskati druge možnosti financiranja, zlasti na kapitalskih trgih in seveda povečati delež kapitala v virih sredstev.
Keywords: MSP v Sloveniji in EU, zadolženost podjetij, potrebe po bančnih kreditih, dostopnost do bančnih virov financiranja.
Published in DKUM: 01.08.2016; Views: 1203; Downloads: 134
Full text (2,66 MB)