| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Zagotavljanje varnih delovnih razmer v času izbruha bolezni covid-19
Tim Zupan, 2022, master's thesis

Abstract: Zagotavljanje varnih delovnih razmer spada med eno temeljnih in najpomembnejših pravic in obveznosti, ki jih morata spoštovati tako delavec, kot tudi delodajalec. Z izbruhom SARS-CoV-2 oziroma COVID-19, je kot nalezljiva bolezen svetovnih razsežnosti pomembno zaznamovala ne zgolj družbene odnose, temveč tudi področje zagotavljanja varnih in zdravih delovnih razmer. Vzporedno s prvo razglašeno epidemijo COVID-19, je Republika Slovenija začela sprejemati tudi interventno zakonodajo za čim hitrejšo preprečitev in omejitev širjenja omenjene bolezni in odloke, ki so področno urejali posamezne preventivne ukrepe. Za preprečitev širjenja COVID-19 so delodajalci bili dolžni reorganizirati delovni proces, na novo analizirati oceno tveganja in le-to prilagoditi specifikam COVID-19. Poleg interventne zakonodaje, so tudi Odloki Vlade Republike Slovenije zapovedovali minimalne standarde za preprečevanje in širjenja COVID-19. Kljub izrednim razmeram, ki so vladale v času najvišje stopnje okuženosti oseb s COVID-19, stopnji umrljivosti in zasedenosti bolnišničnih kapacitet, to ne pomeni, da je s sprejemom interventne zakonodaje in sprejetimi odloki prenehala veljati veljavna nacionalna zakonodaja kot tudi dokumenti Organizacije združenih narodov, Mednarodne organizacije dela, Sveta Evrope in Evropske unije, ki zavezujejo Republiko Slovenijo. Zakonodaja sprejeta v času izrednih razmer ima zgolj možnost korigirati veljavno zakonodajo in jo prilagajati izrednim razmeram, vse z namenom čim večje omejitve razširjanja COVID-19. Spoštovanje prilagojenega delovnega procesa so morali sprejeti tudi delavci. Interventna zakonodaja je v dvoletnem obdobju spremenila navade delavcev, ki so morali sprejeti nošenje obveznih zaščitnih mask, držati zaščitno razdaljo pri opravljanju svojega dela, omogočiti dostop in obdelavo posebno občutljivih osebnih podatkov, do katerih je dostopal delodajalec z uveljavitvijo obveznosti izpolnjevanja pogoja testiranja, prebolevnosti in cepljenja. Zagotavljanje varnosti v času COVID-19 je pripeljalo do tega, da so se delodajalci na delovnih mestih kjer je to mogoče, enostransko odrejali opravljanje dela na domu, sklicujoč se na 169. člen Zakona o delovnih razmerjih. Omenjeni člen dopušča možnost spremembo opravljanja kraja dela zgolj v primerih, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ter v primeru naravnih in drugih nesreč oz. okoliščin.
Keywords: varne delovne razmere, COVID-19, zaščitni ukrepi, delo na domu, varstvo osebnih podatkov
Published in DKUM: 17.10.2022; Views: 593; Downloads: 133
.pdf Full text (1,59 MB)

2.
Vpliv globalizacije na porast ponaredkov v svetovni trgovini
David Dubrovski, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi proučujemo značilnosti in posebnosti ponaredkov v mednarodni trgovini, ki inovativnim proizvajalcem in členom v distribucijski verigi ter državam povzročajo znatno škodo, vplivajo pa lahko tudi na zdravje in zadovoljstvo potrošnikov. V nalogi z več zornih kotov proučujemo gibanje obsega ponaredkov v mednarodnem trgovanju, da bi ugotovili, ali dejansko njihov obseg narašča ali pa morda upada, glede na to, da v posameznih državah ali regijah potekajo številne aktivnosti za preprečevanje trgovine s ponaredki in ozaveščanje potrošnika o problemih, ki jih povzroča trgovina s ponaredki, ki smo ji lahko priča v sodobnem času. Čeprav gre za aktualno tematiko, je mogoče ugotoviti, da je trgovina s ponaredki iz različnih vzrokov težko merljiva in dokazljiva, vendar predstavlja pomembno sestavino globalnega trgovanja. Sklepno spoznanje iz raziskave je, da kljub makroekonomskim ukrepom in ukrepom v sferi potrošnika trgovina s ponaredki še vedno narašča, na kar poleg drugega vpliva tudi napredek v informacijsko-komunikacijski tehnologiji in logistiki, s čimer se protekcionistični ukrepi in akcije ozaveščanja potrošnikov izkažejo kot nezadostno učinkovite, zastarele, presplošno zastavljene in nepodprte s strani članov distribucijske verige. Opazimo, da je obravnavana tematika večplastna, zato zahteva vzajemno sodelovanje več družbeno-ekonomskih sfer za realizacijo prizivnih učinkov v globalni ekonomiji.
Keywords: Ponaredek, globalizacija, svetovna trgovina, intelektualna lastnina, zaščitni ukrepi.
Published in DKUM: 02.03.2022; Views: 884; Downloads: 83
.pdf Full text (1,73 MB)

3.
Organizacija urgentnih zdravstvenih dejavnosti zdravstva v primeru terorističnega napada na zdravstveni zavod : magistrsko delo
Tilen Traven, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu bomo predstavili različne varnostne institucije, katerih naloga je zagotavljanje varnosti. Prav tako bomo opisali, kakšni bi morali biti varnostni načrti javno zdravstvenih zavodov v primeru, če bi nekdo nad njimi izvedel kibernetski ali klasični teroristični napad. Predstavili bomo različne vrste znanstvenih teorij s področja terorizma ter temeljne mednarodne pogodbe in sporazume, ki se nanašajo na to področje. Kot podlago za načrt, kako bi se morali slovenski varnostni organi odzvati v primeru terorističnega napada, bomo uporabili kibernetski napad iz leta 2007, ko je bila Estonija žrtev kibernetskega terorizma, ki je državo vrnil v 19. stoletje. Sočasno bomo opisali, kako bi teroristični napad vplival na izvajanje urgentnih zdravstvenih dejavnosti največje slovenske bolnišnice, Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Ugotavljali bomo, ali je Republika Slovenija zmožna vzpostaviti nadomestne prostore bolnišnice v primeru klasičnega terorističnega napada. Pri tem si bomo pomagali z analizo dveh primerov klasičnega terorističnega napada, in sicer teroristični napad v Oklahomi leta 1995 in teroristični napad iz leta 1995 na Japonskem. Prav tako bomo opisali vzorčni primer vojaške akcije na civilno infrastrukturo, ki se je zgodil v bolnišnici v Budyonnovsku v Rusiji. Opisali bomo tudi vlogo policije, civilne zaščite in drugih pristojnih služb pri terorističnem napadu na UKCL.
Keywords: nacionalnovarnostni sistem, kritična infrastruktura, javni zdravstveni zavodi, Univerzitetni klinični center Ljubljana, zaščitni varnostni ukrepi, korporativna varnost, terorizem, teroristični napadi, magistrska dela
Published in DKUM: 20.12.2021; Views: 1024; Downloads: 140
.pdf Full text (604,56 KB)

4.
Splošna zavzetost ljudi za izvajanje zaščitnih ukrepov za covid-19
Tjaša Kranjc, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo želeli ugotoviti zavzetost in izgorelost ljudi pri izvajanju zaščitnih ukrepov za covid-19. V Sloveniji je bila od 12. marca 2020 do 31. maja 2020 zaradi naraščanja števila okužb z novim koronavirusom razglašena epidemija. 18. oktobra 2020 pa se je število okužb z novim koronavirusom povečalo, zato je bila ponovno razglašena epidemija, ki je trajala do 15. junija 2021. Z razglasitvijo epidemije se je javno življenje v Sloveniji ustavilo. Za preprečevanje širjenja okužb so v veljavo stopili določeni ukrepi, ki so pripomogli k obvladovanju epidemije, in nekateri izmed njih veljajo tudi po preklicu epidemije. Zavzetost ljudi je ključnega pomena za doseganje ciljev in uspešnosti organizacije ter predstavlja nasprotje izgorelosti, ki se kaže predvsem na čustveni ravni posameznika, kar vodi v depresijo, osamljenost in nezadovoljstvo. V prvem delu magistrskega dela smo opredelili teoretične osnove in predstavili vprašalnika Utretch Work Engagement Scale for Student (UWES-S) in Maslach Burnout Inventory- Student Survey (MBI-SS). V empiričnem delu smo predstavili lastno raziskavo o zavzetosti in izgorelosti, ki smo jo izvedli s pomočjo prilagojenega UWES-S in prilagojenega MBI-SS vprašalnika. Pri obeh vprašalnikih smo uporabili 7-stopenjsko lestvico od 0 (nikoli) do 6 (vsak dan). Z raziskavo smo ugotovili, da zavzetost po UWES-S vprašalniku ne vpliva na starost, spol in stopnjo izobrazbe. Prav tako smo ugotovili, da po vprašalniku MBI-SS spol in stopnja izobrazbe ne vplivata na izgorelost. Starejši ljudje so manj cinični in bolj učinkoviti in s tem tudi manj izgoreli pri upoštevanju ukrepov za covid-19.
Keywords: epidemija, zaščitni ukrepi, zavzetost, izgorelost
Published in DKUM: 07.12.2021; Views: 1009; Downloads: 151
.pdf Full text (1,55 MB)

5.
Search done in 0.12 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica