| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 7 / 7
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Zaznavanje začetnih in končnih glasov v besedi in branje otrok pred vstopom v šolo
Teja Goropevšek, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo temelji na glasovnem zavedanju skupine predšolskih otrok. Teoretični del ponuja opredelitev besede pismenost, razlago začetnega opismenjevanja in njegove dejavnike ter opisuje vse štiri komunikacijske dejavnike, zlasti branje. Hkrati se dotika tudi področja jezika v Kurikulumu za vrtce in poudarja glasovno zavedanje, se osredotoča na njegov pomen, na dejavnike in na povezavo glasovnega zavedanja z branjem. Empirični del je namenjen manjši skupini predšolskih otrok, starih od 5 do 6 let, ki smo jih individualno testirali s štirimi nalogami. Zanimalo nas je, ali bodo otroci prepoznali sličice, ali bodo prepoznali začetni in končni glas v besedi ter ali bodo prebrali določene besede. Opravljene preizkuse smo interpretirali za vsakega otroka posebej in za vse otroke skupaj. Rezultate smo povezali s teorijo in ugotovili, da je glasovno zavedanje temelj uspešnosti pri opismenjevanju. Vrtec daje otrokom spodbudno okolje in podporo pri procesu učenja pismenosti, saj so sleherni trenutek vpleteni v govorjenje, branje, poslušanje in pisanje.
Keywords: predšolski otrok, opismenjevanje, glasovno zavedanje, začetni glas, končni glas, branje
Published: 15.04.2021; Views: 135; Downloads: 34
.pdf Full text (632,89 KB)

2.
Zmožnost določenih ravni glasovnega zavedanja pri pet- in šestletnih otrocih
Jana Matavž, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Zmožnost določenih ravni glasovnega zavedanja pri pet- in šestletnih otrocih smo s pomočjo izbrane literature v teoretičnem delu najprej predstavili razvoj govora, dejavnike, ki vplivajo na razvoj govora, in razvoj jezikovne zmožnosti. V nadaljevanju smo opredelili še zaznavne sposobnosti in glasovno zavedanje. V drugem delu, t. i. empiričnem delu, so pri vsakem otroku predstavljeni in interpretirani rezultati dveh preverjanj. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kolikšna je zmožnost določenih ravni glasovnega zavedanja otrok v predšolskem obdobju, in sicer zmožnost zaznavanja zahtevnejših dejavnosti glasovnega zavedanja, kot so prepoznavanje sličic, prepoznavanje začetnega in končnega glasu, tvorjenje besed na začetni in končni glas ter glaskovanje besed (členitev besede na posamične glasove). Obe preverjanji sta bili izvedeni z razmikom petih mesecev, in to z enakim inštrumentarijem, saj smo le tako pridobili realen individualen napredek otroka. Rezultati, ki smo jih pridobili, so pokazali, da se pri otrocih starih od pet do šest let kaže napredek med začetnim in končnim preverjanjem v razvoju glasovnega zavedanja. Opazili smo, da je bil pri nekaterih otrocih napredek večji, pri drugih pa manjši.
Keywords: zaznavne sposobnosti, glasovno zavedanje, začetni glas, končni glas, glaskovanje
Published: 13.08.2020; Views: 283; Downloads: 110
.pdf Full text (2,35 MB)

3.
Poimenovanje predmetov, začetni glas in tvorjenje besed pri predšolskih otrocih
Klavdija Dolinar, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Poimenovaje predmetov, začetni glas in tvorjenje besed pri predšolskih otrocih smo v teoretičnem delu predstavili razvoj govora, faze govornega razvoja, pojma pismenost in opismenjevanje, razvoj besednega zaklada, poslušanje in glasovno zavedanje. V drugem delu, t.i. empiričnem delu, smo želeli ugotoviti napredek pri prepoznavanju začetnega glasu in napredek v besednem zakladu pri otrocih starih 4–6 let v obdobju petih mesecev. Z uporabo deskriptivne metode in metode praktičnega dela smo ugotavljali razlike pri poimenovanju sličic, poimenovanju začetnega glasu in številu tvorjenih besed na določen začetni glas (npr. sličica jež, začetni glas »j«, tvorjenje besed; jabolko, jezik …) na neslučajnostnem vzorcu otrok starih 4–6 let. Pri prepoznavanju začetnega glasu se je v večini primerov izkazalo, da otrokom ne povzroča večjih težav. Pri tvorjenju besed pa so se kazale precejšnje razlike med posamezniki. Nekaj otrok je precej izstopalo tako po številu tvorjenih besed kot tudi po tem, da so bile nekatere tvorjene besede zahtevnejše. Nekaj otrok pa je imelo pri tvorjenju besed večje težave ali pa so bile tvorjene besede predvsem imena in predmeti, ki so bili tisti trenutek v okolici. Rezultati, ki smo jih pridobili, so pokazali, da se kaže napredek med prvim in drugim preverjanjem v razvoju govora in razvoju besednega zaklada. Pri nekaterih otrocih je bil napredek večji, pri drugih pa manjši.
Keywords: govorni razvoj, opismenjevanje, pismenost, poslušanje, besedni zaklad, glasovno zavedanje, začetni glas.
Published: 23.04.2018; Views: 833; Downloads: 174
.pdf Full text (1,52 MB)

4.
Začetno branje v predšolskem obdobju
Tjaša Krajnc, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Otrokova pismenost se pričenja razvijati pred vstopom v šolo s pomočjo bralnih in pisnih vzorcev. Takšni vzorci otroku pripomorejo pri doživljanju okolja in ga seznanijo s socialno interakcijo odraslih. Otrokove izkušnje, ki se pojavljajo že ob rojstvu imajo pomembno vlogo pri razvoju pismenosti. Predhodne izkušnje pripomorejo k otrokovemu razvijanju bralnih in pisnih spretnosti. Starši in vzgojitelji, ki skrbijo za otroka, so njegovi prvi učitelji in tudi prvi zgled. Učijo ga govoriti v različnih okoliščinah, in mu dajati zgled ter kako in za kaj uporabiti pismenost. Začetek razvoja otrokove pismenosti poteka predvsem spontano in ob vsakodnevnih dogodkih. Ko otrok prepozna prve črke ali znane besede, pravimo, da pismenost postopoma narašča. Namen empiričnega dela je bil raziskati in ugotoviti kakšno predznanje imajo otroci, ki so tik pred vstopom v šolo, na področju začetnega branja. Zanimalo nas je, ali otroci prepoznajo, kaj prikazujejo sličice, ali prepoznajo črke abecede, znajo besedam določiti začetni in končni glas, poiskati sopomenki, brati besede in razumeti krajše besedilo. Rezultate smo vnašali v tabele in jih tudi interpretirali.
Keywords: pismenost, razvoj pismenosti, komunikacijske dejavnosti, dejavniki začetnega opismenjevanja, prepoznavanje sličic, začetni in končni glas besed, iskanje sopomenki, prepoznavanje črk, branje besed, razumevanje neumetnostnega besedila.
Published: 19.07.2017; Views: 946; Downloads: 124
.pdf Full text (882,36 KB)

5.
Zmožnost zaznave začetnih glasov v besedah in prepoznavanja črk predšolskih otrok
Klavdija Sivec, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V zaključnem delu Zmožnost zaznave začetnih glasov v besedah in prepoznavanja črk predšolskih otrok smo v teoretičnem delu najprej predstavili govorni razvoj, saj je govor najosnovnejša oblika komunikacije. Nato preidemo na povezanost govornega razvoja s pismenostjo, začetno opismenjevanje, razvoj predbralnih in predpisalnih sposobnosti in spretnosti, zaznavne sposobnosti, družinsko branje in na koncu še na dejavnosti za razvijanje opismenjevanja. V drugem delu, tako imenovanem empiričnem delu, je bil namen ugotoviti napredek zaznavanja začetnega glasu in prepoznavanja črk v časovnem obdobju šestih mesecev. Glavni namen je bil ugotoviti napredek fonološkega zavedanja in prepoznavanja črk pri predšolskih otrocih. Ugotovili smo, da otrokovo zaznavanje začetnega glasu in prepoznavanje črk napreduje v času šestih mesecev. Pri nekaterih otrocih je ta napredek hitrejši kot pri drugih. Pri drugem preverjanju so otroci večinoma pravilno zaznali več kot polovico začetnih glasov. Prav tako se je pokazal napredek pri prepoznavanju črk.
Keywords: govorni razvoj, začetno opismenjevanje, zaznavne sposobnosti, začetni glas, prepoznavanje črk
Published: 19.07.2017; Views: 685; Downloads: 160
.pdf Full text (886,56 KB)

6.
ZAČETNI IN KONČNI GLAS TER GLAS ZNOTRAJ BESEDE V 1. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Barbara Kozel, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Človekovo sporazumevanje temelji na govornem jeziku – govorjenju in poslušanju. Ta neločljiva vez med ljudmi/okoljem in s samim seboj pa je bila dolgo časa obravnavana kot samoumevna. Danes se zavedamo, da je poslušalska dejavnost izjemno pomembna za razvoj celovite osebnosti, v ožjem pogledu pa je temelj ostalim trem komunikacijskim dejavnostim, to so govorjenje, pisanje in branje. Na razvoj poslušalske dejavnosti vplivajo fizične, fiziološke, psihološke, socialne in moralne lastnosti posameznika, le-te pa mora učitelj upoštevati v obdobju začetnega opismenjevanja. Opismenjevanje je proces usposabljanja posameznika za branje in pisanje, in zahteva razvijanje kompleksnih spretnosti in sposobnosti z različnih področij. Z njim se ukvarjajo strokovnjaki s področja jezika, psihologije, pedagogike, specialne pedagogike in medicine. Pomemben dejavnik v procesu uspešnega opismenjevanja je glasovno zavedanje, ki predstavlja razumevanje različnih načinov členjenja vezane govorice na manjše dele in manipuliranja z njimi. Raziskava, ki sem jo opravila, temelji na proučevanju sposobnosti glasovnega zavedanja otrok v prvem razredu osnovne šole na ravni začetnih in končnih glasov ter glasov znotraj besed, njihovem napredku v obdobju štirih mesecev. Nadalje raziskava obsega primerjavo v razvoju otrok med petimi mariborskimi osnovnimi šolami. Rezultati so bili interpretirani z uporabo deskriptivne in kavzalno-neeksperimentalne raziskovalne metode.
Keywords: opismenjevanje, komunikacijske dejavnosti, poslušanje, glasovno zavedanje, začetni in končni glas, glas znotraj besede.
Published: 20.05.2013; Views: 2617; Downloads: 261
.pdf Full text (7,13 MB)

7.
GLASOVNO ZAVEDANJE OTROK PRED VSTOPOM V 1. RAZRED
Simona Petek, Urška Roganov, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Opismenjevanje je nepretrgan proces, ki se začne že pred formalnim šolanjem otroka in traja vse do končnega cilja funkcionalne pismenosti človeka. V začetnem obdobju branja in pisanja je razvoj pismenosti v najtesnejši povezavi s sposobnostjo členjenja besed na glasove, sposobnostjo hitrega pretvarjanja glasov v črke in črke v glasove in sposobnostjo spajanja glasov v besede. Otrok se s pojmi, kot so beseda, zlog, črka in glas srečuje že pred vstopom v šolo in jih večino prepozna v programu predšolske vzgoje. Sposobnost glasovnega zavedanja je sposobnost razlikovanja glasov v jeziku in njegovih sestavnih delih. Razvija se že v času predšolskega obdobja, vendar je za šestletnika izredno težko, da v besedi zaznava vsak glas posebej, saj besedo zaznava kot celoto. S preizkusom glasovnega zavedanja sva z deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovali, v kolikšni meri je razvito glasovno zavedanje otrok pred vstopom v 1. razred in kakšen je napredek otrok v treh mesecih. Obe preverjanji z razmikom treh mesecev sta bili izvedeni z enakim inštrumentarijem, saj le tako lahko govorimo o realnem napredku otrok.
Keywords: opismenjevanje, komunikacijske dejavnosti, glasovno zavedanje, zlogovanje, začetni in končni glas, glas znotraj besede, glasovno razčlenjevanje, preizkus glasovnega zavedanja
Published: 12.06.2012; Views: 3476; Downloads: 536
.pdf Full text (4,94 MB)

Search done in 0.22 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica